
Tako kot odrasli se tudi vsi otroci na enako situacijo ne bodo odzvali na enak način. Z določenimi značilnostmi se rodijo, druge pa se oblikujejo in spreminjajo kot rezultat otrokovih izkušenj. Ko se sprašujemo o otrokovem bolj in manj primernem vedenju, se opremo na predpostavke vedenjsko-kognitivne terapije, ki kot razlog poudarja preplet in medsebojni vpliv misli, čustev, telesnih odzivov in vedenja (tako pri otrocih kot njihovih starših).
Ko se pri otroku ali mladostniku pojavi neželeno vedenje, na primer trma, kljubovanje, izbruhi jeze, verbalno in fizično nasilje, ali neupoštevanje dogovorov, si lahko pomagamo z načeli vedenjsko-kognitivne terapije.
Starši naj bodo v domačem in drugih okoljih pozorni na situacije, v katerih se izrazi otrokovo neprimerno vedenje (Kdaj in kje se to pojavi? Kdo je bil prisoten? Kakšne so bile posledice otrokovega vedenja?). Pri tem lahko sodelujejo tudi otroci in mladostniki sami, predvsem starejši, tako da so pozorni na svoje misli in čustva, ki se pojavijo kot predhodnik neustreznega vedenja.
Na podlagi opazovanja opredelijo tvegane situacije, v katerih je večja verjetnost, da se bo izrazilo otrokovo neprimerno vedenje.
Ko prepoznajo sprožilne situacije, lahko starši vnaprej načrtujejo, kako se bodo odzvali v primeru neprimernega vedenja. Pri tem je pomembno, da so starši enotni (oba pričakujeta enako in sta skladna v svojem odzivu na otrokovo vedenje) in konsistentni (njun odziv ni odvisen od dneva ali njunega razpoloženja).
Meje predstavljajo jasne napotke in omejitve glede otrokovega vedenja. Brez ustreznih mej otroci niso prepričani glede ustreznega vedenja, kar lahko poveča njihovo negotovost in slabše razpoloženje. Pri postavljanju omejitev naj v nekaterih primerih upoštevajo tudi otrokove želje in sklepajo sprejemljive kompromise, da se lahko kasneje sklicujejo na dogovor, ki so ga sklenili, ko so bili vsi mirni.
Pri postavljanju mej si lahko pomagate tudi s temi načeli (Webster-Stratton, 2019):
Zmanjšajte število zahtev. Osredotočite se le na pravila, ki so pomembna za vašo družino in ob katerih ste res pripravljeni ukrepati, če jih otrok ne bo izpolnil.
Postavljajte le eno zahtevo naenkrat. Večje število sočasnih zahtev bo manj učinkovito. Izrecite eno naenkrat in počakajte, da vidite, ali jo bo otrok izpolnil.
Vaše zahteve naj bodo jasne. Zahteve naj bodo čim bolj specifične, glede na to, kaj želimo od otroka. »Bodi priden,« je tako na primer zelo nejasna zahteva.
Postavljajte zgolj dosegljive zahteve. Zahteve morajo biti primerne otrokovi starosti in dosegljive, da bo lahko v njih uspešen.
Za vsako zahtevo otroku dajte čas. Otroku dajte dovolj časa, da zahtevo izpolni. Tudi če ne bo pričel takoj, mu dajte dovolj časa, preden vskočite.
Zahteve naj se osredotočijo na želeno vedenje. Zahteve oblikujte tako, da poudarjajo in krepijo želeno primerno vedenje. Kadar otrok naredi nekaj, česar ne želite, ne recite »Nehaj,« temveč »Začni z …« in nadaljujte s tem, kar od njega želite.
Ponudite druge možnosti. Starši otrokom pogosto nekaj prepovedo, brez da bi
ponudili atraktivno alternativo. Koristno je ponuditi nekaj primernejšega, kar bi otrok
lahko počel.
Ko starši otroku postavijo omejitev ali ustavijo neprimerno vedenje, naj bodo pri tem mirni in odločni. Lahko se sklicujejo na predhoden dogovor z otrokom in se ne spuščajo v pregovarjanje, prepričevanje, ali barantanje. Zahteve naj bodo v obliki odločnih trditev in ne vprašanj, da bo otrok jasno vedel, kaj se od njega pričakuje.
Koristno je, da so starši pri omejevanju neželenega vedenja in krepitvi želenega enotni, konsistentni, mirni in odločni, tudi če imajo slab dan. To lahko terja precejšnjo mero truda in napora, zato je ključno da poskrbijo tudi zase. Pri tem jim je lahko v pomoč preživljanje časa brez otroka, tudi če gre le za kratek odmor, izmenjevanje z drugim staršem, v primeru preveč intenzivnih konfliktov ter preživljanje časa z otrokom, ko se vede primerno. Slednje je še posebej pomembno zato, da se otrokovo primerno vedenje nagradi s pozornostjo ter se starši spomnijo na otrokove pozitivne lastnosti in kako prijeten zna biti v bolj sproščenih situacijah.
Pomembno je, da dajo starši otroku prostor in čas, da jim pove, kaj se mu dogaja, kaj ga jezi ali žalosti, kako se spoprijema s stresnimi situacijami, rešuje probleme itd. Potrebno je validirati otrokovo oziroma mladostnikovo stisko in mu dovoliti izražanje vseh čustev, tudi manj prijetnih, a na vedenjsko sprejemljiv način.
Starši so pogosto glavni model, po katerem se otrok zgleduje in prilagaja svoje vedenje. S primernim samouravnavanjem lastnih čustev in vedenja so lahko starši zgled, ki ga bo otrok posnemal. Lahko si dovolijo izražanje jeze, frustracije, tesnobe in žalosti, ter ob tem otroku modelirajo primernejše načine samoregulacije.
Reševanje vzgojnih težav je lahko zelo naporen proces, za katerega ni enoznačnega recepta. Vsaka družina je drugačna zato bodo morali starši uporabiti veliko poskusov in napak, preden najdejo pristope, ki bodo zanje najprimernejši (dva koraka naprej, en nazaj).
Literatura:
Webster-Stratton, C. (2019). The Incredible Years: Trouble-Shooting Gide for Parnts of Children Aged 3-8 Years (3rd Edition). The Incredible Years.
ponedeljek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
torek | 16:00 – 20:00
sreda | 16:00 – 20:00
četrtek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
petek | 16:00 – 20:00
© 2025 Sprememba.com. Spletno mesto ustvarila KAIMANA.
Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.
Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.
Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: infob2b@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.
Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.