Nazaj v delovno rutino

Strategije za uspešen povratek po dopustu

Dopust ima ključno vlogo pri psihofizični regeneraciji, vendar pa tako odhod na dopust kot tudi vrnitev na delo pogosto sprožita občutke stiske, znižane motivacije in kognitivne preobremenjenosti (Fritz in Sonnentag, 2005). Nenaden prehod iz sproščenega ritma v intenzivno delovno dinamiko lahko negativno vpliva na produktivnost in dobro počutje. Zato je smiselno, da zaposleni k povratku pristopijo premišljeno – tako z ustrezno pripravo pred odhodom kot z usmerjenimi strategijami ob vrnitvi.

Pametni koraki pred odhodom

Premišljena priprava na odhod na dopust ne olajša le sodelavcem prilagajanja na našo začasno odsotnost, temveč nam tudi zagotovi mirnejši dopust ter lažji in bolj učinkovit povratek v delovno okolje. V nadaljevanju predstavljamo nekaj praktičnih predlogov, kako se pred odhodom kar najbolje pripraviti (Garcia idr., 2025):

  1. Dokončanje odprtih nalog in beleženje projektov – čim več projektov zaključite pred odhodom, za preostale pa zabeležite fazo izvedbe in kontaktne osebe.
  2. Delegiranje odgovornosti – naloge, ki bodo zapadle med odsotnostjo, razporedite med sodelavce.
  3. Samodejno obvestilo o odsotnosti – nastavite profesionalen avtomatski odgovor, ki vključuje obdobje odsotnosti in kontaktno osebo za nujne zadeve.
  4. Obvestilo sodelavcem in partnerjem – pred odhodom jih seznanite s svojo odsotnostjo in po potrebi opomnite na pomembne datume.
  5. Pregled rokov in sestankov – preverite koledar in se po možnosti izognite načrtovanju pomembnih dogodkov takoj po vrnitvi.

Zakaj se načrtno pripraviti na vrnitev na delo?

Načrtna priprava na vrnitev v delovno rutino ima več pozitivnih učinkov. Jasno določeni cilji in urejena struktura zmanjšujejo občutek negotovosti in pomagajo, da se ob vrnitvi na delo počutimo samozavestno in pripravljeno na izpolnjevanje svojih dnevnih ciljev. Vzpostavitev delovnih navad in povrnitev produktivnosti potekata hitreje, če je priprava opravljena že pred odhodom. Pogovor z nadrejenim in sodelavci omogoča, da po vrnitvi prejmemo ključne informacije o spremembah in prioritetah, ki so se zgodile med našo odsotnostjo. Strukturiran in postopni povratek prav tako zmanjšuje stres in pomaga ohranjati motivacijo ter pozitiven odnos do dela (Garcia idr., 2025).

Prvi dnevi po dopustu: kako najti pravi ritem?

Prvi dnevi po dopustu so ključni za ponovno vzpostavitev delovne učinkovitosti. Pomembno je, da začnemo lahkotno in sprejmemo, da v tem obdobju ne bomo tako produktivni kot običajno, saj prehod iz »dopustniškega« v delovni način zahteva kar nekaj energije. Pri tem nam lahko pomagajo nekatere preizkušene in učinkovite prakse, med katere sodijo (Garcia idr., 2025; Persson, 2024):

  1. Ne hitite brezglavo: Izognite se skušnjavi, da bi naenkrat rešili vse, kar se vam je v dopustniškem času nakopičilo. Dovolite si postopni prehod v delovni tempo in si namenite dan ali vsaj nekaj ur za sprostitev ter ponovni mentalni fokus, še preden se lotite zahtevnejših nalog.
  2. Seznam prednostnih nalog: Opredelite, katere naloge so nujne, in si za vsako določite realen časovni okvir. Začnite z najtežjo nalogo, saj lahko premagovanje najbolj zahtevne naloge na začetku dneva zmanjša tesnobo in poveča občutek nadzora.
  3. Prvi dan brez sestankov: Vsaj prvi del dneva rezervirajte za pregled prioritet, e-pošte in nalog. To omogoča osredotočen začetek.
  4. Urejanje komunikacije s sodelavci: Družabne pogovore prestavite na kasnejši čas v tednu, vendar jih tudi dejansko izvedite – ohranjanje povezanosti s sodelavci je pomembno za psihološko dobro počutje.
  5. Redni odmori: Kratke prekinitve dela pomagajo ohraniti koncentracijo in omogočajo socialno interakcijo.
  6. Zgodnji začetek delovnega dne: Prihod nekoliko prej omogoča miren pregled gradiv in prilagoditev na delovno okolje.

Vrnitev na delo po dopustu je proces, ki zahteva premišljen pristop, saj združuje organizacijske in psihološke vidike. Priprava pred odhodom, postopno uvajanje nalog, ustrezno upravljanje časa ter ohranjanje socialne povezanosti s sodelavci so ključni dejavniki za lažjo in učinkovitejšo reintegracijo. Na ta način zaposleni ne le hitreje povrnemo delovno učinkovitost, temveč tudi dolgoročno ohranjamo pozitivno naravnanost in večje zadovoljstvo pri delu.

Urška Ruter

Notranja koordinatorka
Študentka psihologije

Literatura:

Fritz, C. in Sonnentag, S. (2005). Recovery, Health, and Job Performance: Effects of Weekend Experiences. Journal of Occupational Health Psychology, 10(3), 187–199. https://doi.org/10.1037/1076-8998.10.3.187

Garcia, R., Herrity, J., Gafner, J. in Eads, A. (2025). Getting Back to Work After a Vacation: 10 Tips for Success. Indeed. https://www.indeed.com/career-advice/career-development/back-to-work-after-vacation

Persson, J. (2024). Getting Back on Track After Vacation – Nine Tips. Flex Applications. https://www.flexapplications.net/blog/getting-back-on-track-after-vacation-nine-tips

Sorodne vsebine

Prazniki in duševno zdravje

Zapleteno ali kompleksno žalovanje

Kako krepiti samospoštovanje?

Motnje hranjenja

Ko telo spregovori

Poletje brez pritiska

Preplet uma in telesa

Zakaj se razvije nizko samospoštovanje?

Kako lahko konflikte razrešujem bolj premišljeno?

Kako bolj učinkovito komunicirati?

Kako lahko komuniciramo bolj odločno in dosežemo, kar želimo?

Stopite v stik

Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.

Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.

Pošljite nam povpraševanje
za vaše podjetje

Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: infob2b@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.

Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.