Kako se spoprijeti z depresijo?
11.februar 2026
V prispevku predstavljamo značilnosti ciljev, zakaj je pomembno, da si postavljamo cilje in kako jih naj oblikujemo, da nas bodo vodili pri učinkovitem reševanju problemov.
Zakaj nekaj počnemo? Zakaj damo vse od sebe? In po drugi strani, zakaj prelagamo obveznosti? Zakaj se nam »ne da«? Odgovor na prvi dve vprašanji je motivacija, odgovor na drugi dve vprašanji pa pomanjkanje motivacije.
Motivacija je notranje stanje, ki spodbuja posameznika k vedenju, usmerjenemu v dosego cilja. Ločimo notranjo motivacijo, ki izhaja iz notranjih dejavnikov, na primer iz uživanja in radovednosti, in zunanjo motivacijo, ki izhaja iz zunanjih dejavnikov, na primer nagrad in priznanj.
Naš cilj predstavlja to, kar si prizadevamo doseči. Namen naših dejanj je doseči cilj, nekaj, kar je za nas pomembno, morda rezultat, ki ga želimo doseči v prihodnosti (Locke in drugi, 1981). Izhaja iz tega, da zaznamo razliko med trenutnim in želenim stanjem. Običajni osebni cilji vključujejo izgubo telesne teže, doseganje dobrih ocen, varčevanje in še mnogo drugih.
Motivacijska teorija, ki poudarja pomen ciljev, je teorija postavljanja ciljev, ki sta jo razvila Locke (1968; v Locke in drugi, 1981) in Latham (1975b; v Locke in drugi, 1981). Izhaja s področja organizacijske psihologije. Po tej teoriji obstaja pet načel postavljanja ciljev, ki lahko izboljšajo naše možnosti za uspeh (Locke in Latham, 2002):
Na področju dela in organizacijske psihologije je velikokrat omenjena metoda postavljanja ciljev SMART. Dobro postavljen cilj naj bi bili specifičen (specific), merljiv (measurable), dosegljiv (achievable), relevanten (relevant) in časovno omejen (time-bound). Te lastnosti ciljev se ujemajo s prvim načelom teorije postavljanja ciljev, ki poudarja jasnost, in z opredelitvijo ciljev v terminih vedenjsko kognitivne terapije.
Simončič Tonkli (2007) navaja, da v vedenjsko kognitivni terapiji terapevt pomaga klientu postaviti cilje, ki bodo rešili njegov problem, naučeno pa bo lahko klient tudi sam uporabil v prihodnje. Našteje tudi nekaj kriterijev za dobro oblikovane cilje.
Cilji morajo biti specifični in jasni. Kadar točno vemo, kaj želimo doseči, smo bolj motivirani za doseganje cilja, kot če je cilj preveč obširen ali ni jasen. Če se, na primer, želim počutiti boljše, si moram odgovoriti na vprašanja:
In kako bomo vedeli, ali smo dosegli cilj? Če cilje oblikujemo tako, da jih lahko merimo, lahko preverimo, ali dosegamo to, kar smo si zastavili. Če vodimo evidenco, kako nam gre, lahko iz tedna v teden spremljamo svoj napredek. Po določenem času preverimo, ali smo dosegli zastavljen cilj. Če nam to ni uspelo, lahko cilj popravimo. Če se na primer želite več gibati, je smiselno, da beležite, kako pogosto in koliko časa se gibate.
Za večjo motiviranost je pomembno, da so cilji realni, dosegljivi. Če postavimo nerealno visoke cilje, jih ne bomo dosegli in bomo hitreje obupali, za nekoga, ki svoj prosti čas preživlja na kavču, je na primer verjetno nerealno pričakovati, da bo šel vsak dan v fitnes. Za začetek je veliko bolj realno, da si za cilj postavi en ali dva obiska fitnesa na teden. Kadar cilj dosežemo, pričakujemo v svojem življenju neke spremembe. Tudi pričakovane spremembe morajo biti realistične. Če nadaljujemo s prejšnjim primerom, oseba, ki je dosegla cilj, da gre dvakrat na teden v fitnes, tako morebiti pričakuje, da bo zdaj lahko brez težav pretekla maraton. To ni realno pričakovanje, saj se je potrebno za maraton pripravljati na drugačen način in bo verjetno potrebno še precej treninga.
Cilji morajo biti oblikovati v pozitivni smeri. Bolj učinkovito je za cilj postaviti nekaj pozitivnega, s čimer bomo svoje življenje izboljšali, in ne cilj, ki je zastavljen zgolj kot izogibanje negativnemu.
Pri postavljanju ciljev moramo biti pozorni tudi na dejstvo, da lahko nadzorujemo le svoje vedenje, zato ne moremo postavljati ciljev za druge. Cilje postavimo zase, ne za nekoga drugega. Če si odrasla hči na primer želi, da se oče ne bi vmešaval v njeno življenje, si lahko za cilj postavi, da se z očetom pogovori o njunem odnosu in mu spoštljivo sporoči, kaj si želi. Na očetu pa je, ali bo njene želje upošteval.
Pri oblikovanju ciljev bodimo pozorni, da bodo dosegljivi v določenem času. Cilji, ki jim ne določimo roka, do kdaj jih bomo dosegli, so le seznam želja. Ko postavimo cilj, naredimo načrt aktivnosti, s katerimi bomo ta cilj dosegli. Določimo, kdaj bomo te aktivnosti izvajali. Koristno je, da predvidimo možne ovire in si že vnaprej pripravimo tudi strategijo za premagovanje teh ovir.
Smiselno je, da cilje razvrstimo po pomembnosti, ki jih imajo za nas. Cilji se razlikujejo tudi po stopnji težavnosti in času, ki je potreben za realizacijo. Koristno je, da začnemo z lažje in hitreje dosegljivimi cilji. Ko dosežemo uspeh, nas to motivira za delo na ostalih ciljih.
Obsežen, dolgoročen cilj razdelimo v kratkoročne, lažje dosegljive cilje. Doseganje kratkoročnega cilja nas motivira za doseganje nadaljnjih korakov. Če bi si zastavili dolgotrajen cilj brez razdelitve na manjše korake, je bolj verjetno, da bi obupali.
Kadar posameznik postavlja cilje skupaj s terapevtom, je pomembno tudi, da terapevt na postavljanje ciljev ne vpliva s svojimi stališči in vrednotami. Cilji morajo biti v skladu s stališči in vrednotami klienta. Terapevtu bi se na primer zdel primeren cilj popolnoma opustiti kajenje, klient pa si želi le zmanjšati svoje kajenje.
Ustrezno postavljeni cilji usmerjajo naše vedenje v konstruktivno reševanje problemov. Nasprotno lahko neustrezno postavljeni cilji reševanje problemov ovirajo. Pri postavljanju ciljev sta pomembni predvsem njihova jasnost in težavnost, pa tudi naša zaveza, povratne informacije in kompleksnost naloge. Pomemben dejavnik uspešnega reševanja problema so dobro oblikovani cilji, ki morajo biti skladno z načeli vedenjsko-kognitivne terapije specifični in jasni, merljivi, realni, oblikovani v pozitivni smeri, cilji zase, v skladu s stališči in vrednotami klienta ter v določenem času dosegljivi.
Literatura:
Locke, E. A., Saari, L. M., Shaw, K. N. in Latham, G. P. (1981). Goal Setting and Task Performance: 1969 – 1980. Psychological Bulletin, 90(1), 125–152. https://doi.org/10.1037/0033-2909.90.1.125
Locke, E. A. in Latham, G. P. (2002). Building a practically useful theory of goal setting and task motivation – A 35-year odyssey. The American psychologist, 57, 705–717.
Simončič Tonkli, M. (2007). Cilji in načrt terapije. V N. Anič in P. Janjušević (ur.), Izbrane teme iz vedenjsko-kognitivne terapije: zbornik II (str. 71–78). Društvo za vedenjsko kognitivno terapijo.
ponedeljek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
torek | 16:00 – 20:00
sreda | 16:00 – 20:00
četrtek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
petek | 16:00 – 20:00
© 2025 Sprememba.com. Spletno mesto ustvarila KAIMANA.
Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.
Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.
Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: infob2b@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.
Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.
