Kako lahko filtre svojih očal iz črnih in negativnih zamenjamo za realne?

Nasveti za spoprijemanje z depresijo

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. 

Samo zdravljenje depresije je odvisno od intenzivnosti simptomov in samega trajanja. Pri blagih oblikah oziroma blago znižanem razpoloženju si lahko pomagamo sami (z vzpostavljanjem dnevne rutine, aktivnostmi stikom z bližnjimi). Pri hujših oblikah, ko je pomembno oteženo naše vsakodnevno funkcioniranje, je pomembno, da poiščemo strokovno pomoč. Ta je mogoča v več oblikah:

  • zdravljenje z zdravili,
  • različne oblike psihoterapije ali
  • kombinacija psihoterapije in zdravljenja z zdravili.

Ena najbolj učinkovitih in raziskanih oblik psihoterapije je vedenjsko-kognitivna terapija (VKT). VKT se osredotoča na povezavo med našimi mislimi, čustvi, telesnimi reakcijami in vedenji. Pomaga nam spreminjati naše stare vzorce vedenja in mišljenja s tem, ko se osredotoča na težave tukaj in zdaj.

Na žalost lahko določene reči, s katerimi si sprva skušamo pomagati, naše simptome samo še poslabšajo. Pogosto se namreč ravnamo po počutju, počnemo samo tisto, kar nam ustreza, pritiče, a to le dlje vzdržuje naše počutje ali ga celo še poslabšuje. Tako se ustvari začaran krog. Pomembno je, da naredimo ravno nasprotno, saj ta način naše misli preusmerimo drugam. S tem jih spreminjamo, spreminjajo pa se tudi naša čustva, telesne reakcije in vedenja.

Depresijo vzdržuje:

  • premlevanje (ruminiranje)

Neprestano razmišljanje o preteklosti ali razreševanje vprašanj, na katera ne moremo odgovoriti. Mislimo, da bomo lahko na tak način razrešili naše probleme, a to naše počutje le še poslabšuje.

  • negativno razmišljanje

O sebi, drugih ter svetu in prihodnosti razmišljamo ‘s črnimi očali’ in vidimo vse samo negativno.

  • pasivnost oz. nedejavnost

Težko je početi stvari, ki so nas prej veselile, raje se umikamo, ostajamo v postelji in si ne damo priložnosti, da bi se spoprijeli z dnevom, ki je pred nami.

  • socialni umik

Pogosto se umikamo zaradi občutkov sramu in krivde, posledično pa s tem izgubljamo podporo drugih ljudi, ki bi nam lahko pomagali preprosto početi stvari in se boljše počutiti. 

  • Odlašanje

Ljudje velikokrat čakamo, da bomo začutili motivacijo za določeno dejavnost, a motivacija se ustvarja in veča hkrati s tem, ko se lotimo različnih dejavnosti.

  • občutki brezupa:

Tem občutkom začnemo verjeti, kot bi bili resnični in vedno bolj ravnamo v skladu s tem, to krepimo ter se na koncu prepričamo, da je to resnično.

  • primerjava z drugimi

Ta je pogosto negativna.

Kaj lahko storimo sami?

  • Postopno vzpostavimo dnevno rutino oziroma urnik, saj na ta način postajamo aktivnejši. Pri tem je pomembno, da dejavnosti res večamo postopoma, korak za korakom, in da je naše načrtovanje realistično. Pomagamo si lahko z urnikom ali seznamom aktivnosti. Predvsem sta pomembni jutranja in večerna rutina.
  • Smo telesno aktivni, kar dobro vpliva tako na naše razpoloženje kot tudi na spanje. Začnemo lahko že samo s sprehodom.
  • Poskrbimo za higieno spanja, saj motnje spanja pogosto spremljajo depresijo.
  • Poiščemo stik, pogovor z bližnjimi. Že pogovor o površinskih stvareh in poslušanje drugih o njihovih aktivnostih nam lahko predstavlja dober oddih od naših negativnih misli. Pomaga nam lahko že sam občutek sprejetosti, ki nam dalje omogoča tudi, da z drugimi delimo naše misli.
  • Zaposlimo se z različnimi dejavnostmi, ki preusmerijo našo pozornost ter nas ob tem še zabavajo, polnijo z energijo, sproščajo in nam dajo občutek uspešnosti (npr. telefonski pogovor, peka peciva, opravki po stanovanju).
  • Odidemo ven, saj s tem spremenimo okolje, okrog nas je veliko novih dražljajev.
  • Preusmerjamo pozornost iz naše ‘notranjosti’ na zunanje vidike svoje okolice. Pri tem nam lahko pomaga tehnika prizemljevanja (ang. grounding), kjer poiščemo pet stvari, ki jih vidimo, štiri stvari, ki jih lahko zatipamo, tri stvari, ki jih lahko slišimo, dve stvari, ki ju lahko zavohamo in eno stvar, ki jo lahko okušamo.
  • Spuščamo naše misli ali jih preoblikujemo. Ne zapletajte se v vaše negativne misli, ne skušajte odgovoriti na kakršnakoli vprašanja, naj misli samo zdrsnejo mimo vas. V VKT terapiji se lahko naučimo tudi presojanja in nato spreminjanja svojih misli.
  • Rešujemo probleme, pri čemer si lahko pomagamo s tehniko reševanja problemov, ki jo spoznamo v sklopu VKT terapije.
  • Se pohvalimo za sprotni trud in vse male korake!
  • Poiščemo strokovno pomoč.

Katarina Menoni

mag. psih., spec. klin. psih.

Sorodne vsebine

Kako se spoprijeti z depresijo?

Cilji kot gonilo vedenja

Prazniki in duševno zdravje

Zapleteno ali kompleksno žalovanje

Kako krepiti samospoštovanje?

Motnje hranjenja

Nazaj v delovno rutino

Ko telo spregovori

Poletje brez pritiska

Preplet uma in telesa

Zakaj se razvije nizko samospoštovanje?

Stopite v stik

Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.

Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.

Pošljite nam povpraševanje
za vaše podjetje

Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: infob2b@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.

Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.