Najnovejše vsebine

Kako se spoprijeti z depresijo?

11.februar 2026

Kako lahko filtre svojih očal iz črnih in negativnih zamenjamo za realne?

23.januar 2026

Cilji kot gonilo vedenja

19.januar 2026

Oznake

Kako se spoprijeti z depresijo?

Zgodba o premagovanju depresije

Prispevek skozi Markovo zgodbo prikazuje, kako se depresija lahko razvije ob življenjskih spremembah ter kako se kaže v čustvih, telesu in mislih. Poudarja pomen pravočasnega iskanja pomoči, vloge bližnjih ter učinkovitost strokovne obravnave. Depresija je pogosta in obvladljiva, okrevanje pa je proces, ki zahteva čas, podporo in aktivno sodelovanje.

Zdravo! Moje ime je Marko in že cel mesec se počutim, kot da sem na tleh. Pred tremi
meseci smo se preselili, v zadnjem letu sem tudi zamenjal službo. Tega sem si takrat res želel, verjel in čutil sem, da bodo to zelo dobrodošle spremembe. Selitve smo si tako ali tako želeli že nekaj časa. Ampak zdaj je povsem drugače. Čisto sem obupan, počutim se res prazno. Imam zelo malo energije, vse se mi zdi brez veze, do nobene stvari mi ni in vse mi je težko. Včasih sem zelo rad kolesaril in bral, ampak zdaj ne najdem prave motivacije in želje za to. Najtežje se zberem v službi. Ko pridem domov, pa bi najraje samo spal in počival. Res se mi zdi, da potrebujem počitek. Hkrati se počutim tudi zelo krivo, da je situacija tako slaba. Mogoče bi moral celo preležati nekaj dni, potem bi bil verjetno boljše. Ampak ne razumem, kako kljub utrujenosti moje spanje vseeno ni v redu. Večkrat na noč se prebudim, zbudim se tudi veliko pred budilko. Prav tako sem opazil, da je moj apetit veliko manjši kot prej, tudi izgubil sem nekaj kilogramov.

Komentar: Vsak od nas se kdaj počuti žalostno, brez moči in volje. A ta občutja so po navadi kratkotrajnejša in ne motijo pomembno našega vsakdana. Iz Markovega opisa trenutnega počutja in vsakodnevnega funkcioniranja pa lahko prepoznamo več simptomov in znakov depresije. To, kar opisuje, traja že cel mesec, mogoče so bili kakšni simptomi prisotni še prej, a jim ni posvečal takšne pozornosti. Depresija je ena izmed najpogostejših duševnih bolezni in lahko se zgodi vsakomur. Nihče nima jamstva, da ne more postati depresiven. Simptomi in znaki, ki jih opisuje so različni: vedenjski, čustvenih in telesni. Ob tem pa so v obliki negativnih misli prisotni tudi miselni znaki.

Pogosto razmišljam o tem, da je vse brez smisla. Ni mi pomoči, saj se je mojima staršema dogajalo podobno. Ob tem občutim veliko krivde, ker je to slaba napoved za prihodnost. Kaj, če predam to bolezen tudi otrokoma? Res ne želim obremenjevati družine. Žena in otroka, mi želijo pomagati, to vem, ampak bi moral sam poskrbeti zase in se sestaviti, da bom spet učinkovit. A hkrati sem tako utrujen … Zdi se mi, da me je zajela črnina.

Komentar: Vzroki za nastanek depresije so različni in se med seboj prepletajo. Nekateri dejavniki so že dlje časa prisotni, v Markovem primeru recimo genetska obremenjenost in depresija v družini. Ob tem so lahko prisotne tudi kronične telesne bolezni in zgodnje travmatske ali negativne izkušnje. Drugi sklop dejavnikov pa so t. i. sprožilci. To so obremenitve, dogodki, ki se dogajajo in jih ne zmoremo obvladovati. Lahko se stopnjujejo ali se pojavijo nenadoma. Prisotni so tik pred samim nastankom depresije. V Markovem primeru so to menjava službe, selitev, lahko pa so to tudi zdravstvene težave, razne izgube, drugi neprijetni dogodki v okolju. Tretji sklop dejavnikov so t. i. vzdrževalni dejavniki, zaradi katerih slabše rešujemo težave, se težje znajdemo, nam preprečujejo, da bi se uspešno borili z boleznijo.

Včasih si zvečer želim, da se zjutraj ne bi zbudil. Ko sem začel razmišljat tudi, da bi si namerno škodil, me je to zelo prestrašilo. Ženo sem zaprosil za pomoč in peljala me je do zdravnika.

Komentar: Pri depresiji so pogoste tudi samomorilne misli. Približno 2/3 depresivnih bolnikov razmišlja o samomoru, samomorilne misli so lahko brez načrta ali pa z jasnim načrtom ali s poskusom samomora, 10 do 15 odstotkov jih samomor stori. Oblikovanje načrta je alarm, da takoj poiščete zdravniško pomoč.

Težko mi je bilo iti k zdravniku. Bil sem utrujen, a zdaj sem res vesel, da je žena takrat vztrajala in bila ves čas ob meni. Strah me je bilo, da bo zdravnik menil, da mi ni pomoči, da sem si sam kriv. Vendar je bilo ravno nasprotno. Povedal mi je, da je depresija zelo pogosta in da nisem sam. Ocenil je moje trenutno stanje in me napotil naprej k psihiatrinji. Tudi z njo sva se pogovorila o depresiji, predstavila mi je različne načine zdravljenja. Zaradi resnosti simptomov je svetovala kombinacijo zdravljenja z antidepresivi in psihoterapijo. Moram povedati, da me je celoten pogovor z vsemi strokovnjaki precej pomiril. Zdaj sem vključen tudi v psihoterapevtsko obravnavo, v vedenjsko-kognitivno terapijo. Tam moram biti kar aktiven, dosti razmišljati, v tednu do naslednjega termina se še dodatno urim v stvareh, na katerih delam na terapiji.

Komentar: Ena najbolj učinkovitih in raziskanih oblik psihoterapije je vedenjsko-kognitivna terapija (VKT). Ta se osredotoča na povezavo med našimi mislimi, čustvi, telesnimi reakcijami in vedenji. Pomaga spreminjati naše stare vzorce vedenja in mišljenja s tem, ko se osredotoča na težave tukaj in zdaj. Pri zdravljenju depresije je pomembno imeti v mislih, da se pot do izboljšanja le redko enakomerno vzpenja. Žal so nazadovanja in težki dnevi del samega procesa zdravljenja, kar še ne pomeni, da ste se vrnili na začetek.

Marku priporočamo nadaljevanje zdravljenja. Ponovno bo vzpostavil dnevno rutino, začel z aktivnostmi, ki so mu prej prinašala veselje, se vključeval v družbo, hkrati bo spreminjal tudi stare vzorce mišljenja, reševal probleme ter postopoma oblikoval realen pogled. Pri tem si lahko pomaga tudi z nasveti zapisanimi tukaj.