Soočanje s travmatskim dogodkom: kako si lahko pomagam?

Enajst nasvetov za učinkovitejše soočanje s PTSM

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. 

Posttravmatska stresna motnja (v nadaljevanju PTSM) se lahko razvije po travmatskemu dogodku, ki se je zgodil posamezniku ali pa mu je bil posameznik priča. Vsak, ki doživi travmatski dogodek ne razvije PTSM. Pričakovano pa je, da po stresnem oziroma travmatskem dogodku vsi občutimo simptome, podobnim tistim pri PTSM (intenzivna tesnoba, žalost, nočne more, vsiljivi spomini na dogodek, doživljanje telesnih odzivov kot v trenutku dogodka, nespečnost, težave s koncentracijo, socialni umik, ipd.). Razlika med reakcijo na stresni dogodek in razvojem PTSM je, da pri reakciji na stresni oziroma travmatski dogodek pogostost in intenzivnost simptomov postopoma upadata, simptomi pri PTSM pa vztrajajo na isti ravni in pomembno motijo posameznikovo vsakodnevno funkcioniranje.

Vedenjsko-kognitivna terapija pri soočanju s PTSM posameznika uči spreminjati nekoristne miselne vzorce in vedenja, ki lahko, v kolikor niso naslovljeni in prepoznani, pomembno poglabljajo stisko in vplivajo na razvoj ali vzdrževanje PTSM. V nadaljevanju predstavljamo nekaj strategij in tehnik, s katerimi si lahko pomagate pri soočanju s posledicami travmatskega dogodka.

 

1. Seznanite se s PTSM

Preberite si literaturo na temo PTSM, kar vam bo pomagalo pri razumevanju njenih posledic in vplivu na vas, prepoznavanju simptomov in posledično pri učinkovitejšemu soočanju z njimi.

2. Prepoznavanje in spreminjanje negativnih misli in/ali prepričanj povezanih s travmo

Negativne misli in prepričanja poskušajte zamenjati z alternativnimi, bolj uravnoteženimi. Tako na primer misel »Nikjer nisem varen.« poskušajte zamenjati z »Varen sem v večini situacij.«, misel »To je bila moja krivda.« pa v »To ni bila moja krivda.«

3. Samoopazovanje in zapisovanje odzivov v povezavi s sprožilci

Spremljajte ter si zapisujte simptome, sprožilce in vaše miselne, čustvene ter telesne odzive ob njih, kar vam je lahko v pomoč pri prepoznavanju in spreminjanju nefunkcionalnih vzorcev mišljenja in odzivanja ter pri spremljanju svojega napredka.

4. Tehnike sproščanja

Redno, vsakodnevno izvajajte tehnike sproščanja, npr. tehniko trebušnega dihanja, progresivno mišično relaksacijo, imaginacijo, meditacijo, z namenom učinkovitejšega soočanja s telesnimi simptomi neprijetnih čustev.

5. Tehnike čuječnosti in prizemljitve

Vsakodnevno vadite in uporabljajte čuječnostno meditacijo in tehnike prizemljitve z namenom preusmerjanja pozornosti na prisotnost v trenutku, tukaj in zdaj ter lajšanjem trenutne stiske in pri zmanjševanju intenzivnosti vsiljivih misli, podob.

Primeri omenjenih tehnik so:

  • tehnika prizemljitve: osredotočanje na vaše okolje in stvari, ki jih v sedanjem trenutku vidite, slišite, čutite (glas sogovornika, zarinite pete trdno v tla, z rokami se trdno oprimite mize ali stola, roke si zmočite z mrzlo vodo, na glas govorite stvari, ki jih vidite v prostoru itd.);
  • uporaba besednih iger kot je naštevanje besed na določeno črko;
  • poslušanje glasbe;
  • gledanje fotografij z vam ljubimi osebami ali trenutki;
  • risanje, ipd.

6. Vedenjska aktivacija

Vključujte se v aktivnosti, ki so za vas sproščujoče, pomembne, razveseljujoče (ali pa so to nekoč bile), kljub morebitni tesnobi, žalosti, pomanjkanju energije. Te aktivnosti so npr. sprehodi, preživljanje časa v naravi, telovadba, skupinske likovne aktivnosti. Na tak način boste lažje prekinili krog izogibanja in umika ter izboljšali slabo razpoloženje, kar pogosto slabša simptome PTSM.

7. Tehnike postopnega izpostavljanja (z vizualiacijo ali v resničnem življenju)

Postopoma se soočajte s situacijami, kraji, zvoki in spomini, povezanimi s travmo. Napravite hierarhijo sprožilcev. Začnite s takimi, ki v vas sprožijo manjši čustveni odziv in so za vas najmanj ogrožujoči. Ko boste te že obvladovali, postopno nadaljujte k bolj neprijetnim sprožilcem in na ta način opuščajte izogibanje ter dolgoročno zmanjšujte moč sprožilcev.

8. Tehnike reševanja problemov

Večje in preplavljajoče izzive razdrobite na manjše, obvladljive cilje in poiščite praktične strategije, ki bodo v pomoč pri soočanju z njimi ter vam pomagale pri zmanjševanju občutkov nemoči.

9. Pozitivne afirmacije

Z namenom samospodbude vadite pozitivne stavke, ki vam pomagajo pri boljšem soočanju z neprijetnimi čustvi in drugimi težavami.

10. Pogovor z osebo, ki ji zaupate

Pri soočanju s PTSM je zelo pomembno, da poiščete osebo ali osebe, ki jim zaupate, pri katerih se počutite slišane, varne in sprejete.

11. Izogibajte se uživanju drog in alkohola

Izogibajte se lajšanju simptomov PTSM s pomočjo psihoaktivnih substanc, saj lahko vodijo v odvisnost in poglabljajo PTSM ter otežujejo vaše okrevanje.

Opisane strategije za samopomoč so dostopne vsakomur, so ob redni vadbi učinkovite in spodbujajo občutek nadzora nad simptomi in počutjem pri soočanju s PTSM.

Kdaj poiskati pomoč?

Simptomi PTSM so zelo intenzivni in posameznika izčrpavajo do te mere, da otežujo njegovo vsakdanje funkcioniranje, delovno učinkovitost ter medosebne interakcije. V kolikor simptomi po travmatskem dogodku vztrajajo vsaj en mesec, se intenzivirajo in pomembno vplivajo na vaše vsakdanje funkcioniranje, priporočamo pogovor s strokovnjakom, tj. psihologom, psihiatrom ali tudi osebnim zdravnikom, ki vas bo nadalje usmeril, kam se lahko v vašem lokalnem okolju obrnete po pomoč.

Tanja Sinković

Svetovalka
Specialistka klinične psihologije, Supervizantka VKT (Praktikum III.)

Sorodne vsebine

Ko spomini bolijo

Kako se spoprijeti z depresijo?

Kako lahko filtre svojih očal iz črnih in negativnih zamenjamo za realne?

Cilji kot gonilo vedenja

Prazniki in duševno zdravje

Zapleteno ali kompleksno žalovanje

Kako krepiti samospoštovanje?

Motnje hranjenja

Nazaj v delovno rutino

Ko telo spregovori

Poletje brez pritiska

Stopite v stik

Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.

Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.

Pošljite nam povpraševanje
za vaše podjetje

Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: infob2b@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.

Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.