Najnovejše vsebine

Soočanje s travmatskim dogodkom: kako si lahko pomagam?

15.april 2026

Ko spomini bolijo

24.marec 2026

Kako se spoprijeti z depresijo?

11.februar 2026

Oznake

Ko telo spregovori

Kako prisluhniti, prepoznati in obvladovati psihosomatske simptome?

Se vam je kdaj zgodilo, da so vas po dlje časa trajajočem stresnem obdobju presenetile prebavne težave, morda huda utrujenost, glavobol ali še kaj bolj skrb vzbujajočega? Morda pa se vam sploh ni zdelo, da doživljate stresno ali čustveno naporno obdobje, ampak so se vam vseeno začeli pojavljati neprijetni, nepojasnjeni telesni simptomi?

O psihosomatskih simptomih govorimo, ko na pojav, razvoj in/ali poslabšanje telesnih simptomov vplivajo psihološki dejavniki (npr. tip osebnosti, pogosta prekomerna stresna odzivnost) (Boukdir idr., 2022). Nekatere osebe so v večji meri nagnjene k razvoju psihosomatskih simptomov, medtem ko drugi, kljub zelo stresnim dogodkom ne razvijejo simptomov. Več o razvoju psihosomatskih simptomov si lahko preberete v prispevku Preplet uma in telesa.

V nadaljevanju tega prispevka se bomo osredotočili, kako si pri lajšanju teh težav lahko pomagate sami; poudarek bo na iskanju ustrezne strokovne pomoči ter principih vedenjsko-kognitivne terapije, ki velja za eno izmed zelo učinkovitih psihoterapevtskih smeri za obravnavo tovrstnih težav (Liu idr., 2019; Nakao idr., 2021).

Ko naše telo začne izražati svoja sporočila preko telesnih simptomov, je pomembno, da mu prisluhnemo in razmislimo o potrebnih spremembah.

Če opazite vse več nepojasnjenih telesnih simptomov, je priporočljivo obiskati osebnega zdravnika. Ta bo opravil temeljit pregled, da bi preveril, ali obstaja kakšen organski vzrok ali neravnovesje ter vas po potrebi usmeril naprej na nadaljnje zdravljenje.
Poleg telesnega zdravja je ključno pozornost posvetiti duševnemu zdravju, saj igra pomembno vlogo pri razvoju in obvladovanju psihosomatskih simptomov. Naslavljanje duševnega zdravja je pomembno tudi v primeru prisotnosti (kronične) telesne bolezni, saj lahko psihološka podpora osebi pomaga pri soočanju z boleznijo. Psihološki dejavniki lahko vplivajo na poslabšanje simptomov telesne bolezni, prav tako pa se lahko poslabšanje telesnih simptomov odraža tudi na duševnem zdravju. Osebni zdravnik vas lahko napoti k strokovnjaku za duševno zdravje, lahko pa se nanj obrnete tudi sami.

Kako si lahko pri lajšanju psihosomatskih simptomov pomagamo z vedenjsko-kognitivno terapijo (VKT)?

VKT osebi s psihosomatskimi simptomi pomaga razumeti povezave med vedenjem, mislimi, čustvi in telesnimi simptomi ter jo uči strategij za obvladovanje teh povezav. V nadaljevanju so navedeni zgolj nekateri primeri za vsako od teh področij (za boljši vpogled na kaj se lahko osredotočimo znotraj vsakega področja).

Miselni vidik

VKT pomaga posamezniku prepoznati, preoblikovati in razrešiti negativne ali nefunkcionalne miselne vzorce ter jih skuša preoblikovati v bolj realističen in funkcionalen način razmišljanja (Beck, 2021). Prav tako se osredotoča na raziskovanje, kako pretekle in trenutne izkušnje vplivajo na način razmišljanja in kakšen pomen oseba pripiše simptomu.

Čustveni vidik

Oseba spoznava, kako so različna čustva povezana z našimi mislimi in telesnimi občutki, prav tako se uči različnih tehnik čustvene regulacije.
Osebe s psihosomatskimi simptomi imajo lahko težave z aleksitimijo, kar pomeni, da imajo težave pri prepoznavi, obvladovanju in izražanju svojih čustev. VKT lahko pomaga pri učenju, kako prepoznati, razlikovati in ustrezno izražati različna čustva.

Telesni vidik

VKT se osredotoča tudi na telesni vidik posameznika in ga uči prepoznavati povezave med dogodki, telesnim odzivom, mišljenjem ter čustvovanjem. To lahko vključuje tudi raziskovanje, kako nam lahko telesni simptomi služijo tudi kot “signal” za morda še neprepoznana čustva in misli.
Sprostitvene tehnike, kot so dihalne vaje in progresivna mišična relaksacija, so lahko v terapiji v pomoč pri zaznavanju in zmanjševanju telesne napetosti (Beck, 2021). Pomembno pa je, da jih ne uporabljamo kot način izogibanja neprijetnim občutkom ali telesnim simptomom, saj lahko v takem primeru postanejo oblika t. i. varovalnega vedenja – vedenja, ki kratkoročno prinaša olajšanje, a dolgoročno ohranja in/ali slabša težave.

Vedenjski vidik

Na vedenjskem področju se VKT osredotoča na učenje novih, bolj funkcionalnih vedenj, ki pomagajo pri obvladovanju simptomov (npr. jasno postavljanje mej, obvladovanje časa in prioritet, bolj jasna, asertivna komunikacija, vpeljevanje ravnovesja med različnimi področji življenja).
Vedenjski vidik lahko vključuje tudi postopno izpostavljanje stresnim situacijam in učenje bolj funkcionalnih odzivov nanje (Beck, 2021).

Pomembno dopolnilo klasični vedenjsko-kognitivni terapiji predstavljajo tudi pristopi, ki temeljijo na čuječnosti – zlasti vedenjsko kognitivna terapija temelječa na čuječnosti (MBCT), ki spodbuja nepresojajoče sprejemanje trenutnega doživljanja in krepi zavedanje lastnih notranjih procesov (Chiesa in Serretti, 2010; Xu idr., 2024).

Prav tako je pomembno, da posameznik vzpostavi ravnovesje na različnih področjih življenja – na primer z redno telesno aktivnostjo (različne aerobne vadbe in/ali joga), uravnoteženo in čim bolj raznovrstno prehrano (dvosmerna komunikacija med črevesno mikrobioto in možgani) ter čim bolj urejeno higieno spanja (Liang idr., 2018; Mehta idr. 2020; van der Kolk, 2014).

Nina Ropret

Svetovalka

Mag. psihologije, edukantka VKT (Praktikum II)

Literatura:

Beck, J. S. (2021). Cognitive behavior therapy: Basics and beyond. Guilford Publications.

Boukdir, A., Khallouk, A., Rhaouti, A., Stati, S., Nafiaa, H. in Ouanass, A. (2022). Treatment methods for patients with psychosomatic illnesses. European Psychiatry, 65(S1), S399–S399. https://doi.org/10.1192/j.eurpsy.2022.1010

Chiesa, A., & Serretti, A. (2011). Mindfulness based cognitive therapy for psychiatric disorders: a systematic review and meta-analysis. Psychiatry research, 187(3), 441–453. https://doi.org/10.1016/j.psychres.2010.08.011

Liang, S., Wu, X. in Jin, F. (2018). Gut-Brain Psychology: Rethinking Psychology From the Microbiota-Gut-Brain Axis. Frontiers in integrative neuroscience, 12, 33. https://doi.org/10.3389/fnint.2018.00033

Liu, J., Gill, N. S., Teodorczuk, A., Li, Z. J. in Sun, J. (2019). The efficacy of cognitive behavioural therapy in somatoform disorders and medically unexplained physical symptoms: A meta-analysis of randomized controlled trials. Journal of affective disorders, 245, 98–112. https://doi.org/10.1016/j.jad.2018.10.114

Mehta, R., Giri, S. in Mallick, B. N. (2020). REM sleep loss-induced elevated noradrenaline could predispose an individual to psychosomatic disorders: a review focused on proposal for prediction, prevention, and personalized treatment. The EPMA journal, 11(4), 529–549. https://doi.org/10.1007/s13167-020-00222-1

Nakao, M., Shirotsuki, K. in Sugaya, N. (2021). Cognitive-behavioral therapy for management of mental health and stress-related disorders: Recent advances in techniques and technologies. BioPsychoSocial medicine, 15(1), 16. https://doi.org/10.1186/s13030-021-00219-w

van der Kolk, B. A. (2023). Telo si vse zapomni. Možgani, um, telo pri zdravljenju travme. (M. Žlof, prev.). V. B. Z. Ljubljana. (V izvirniku objavljeno 2014).

Xu, L., Shi, J., & Li, C. (2024). Addressing psychosomatic symptom distress with mindfulness-based cognitive therapy in somatic symptom disorder: mediating effects of self-compassion and alexithymia. Frontiers in psychiatry, 15, 1289872. https://doi.org/10.3389/fpsyt.2024.1289872