Smo Mirko, Luka in Zala. Vsi opažamo, da v komunikaciji z drugimi pogosto ne dosežemo tega, kar smo želeli in da naši odnosi z drugimi zato niso najboljši.
Mirko je šef in lastnik svojega podjetja, ki opaža, da se ga nekateri zaposleni kar malo bojijo in nekaj jih je v zadnjem času dalo odpoved, Luka je njegov neposredni podrejeni, ki se v službi in doma vedno bolj podreja željam drugim ter ima občutek, da njegove želje niso nikoli upoštevane. Zala je Lukova partnerka in se ji zdi, da bolj ali manj uspešno krmari med upoštevanjem sebe ter drugih, vendar ostaja občutek nezadovoljstva in nemoči, predvsem v odnosu z Luko.
Radi bi opisali situacijo, ki se nam je pripetila prejšnji teden. Začelo se je s tem, ko sem jaz, Mirko, v petek dopoldne ugotovil, da nimam statusa vseh projektov. V torek grem na dopust in ne morem iti, brez da vem, da je vse pod kontrolo, da imajo vsi jasna in natančna navodila ter da bodo delali, kot je treba. Vodjem sem poslal mail »Do ponedeljka nujno pripravi poročilo o stanju projekta, od torka me ni. LP, Mirko«. Nima smisla ovinkariti, če sem direkten, me bodo resno vzeli, to je njihova služba. Če si preveč prijazen, te samo izkoriščajo, ne morem si tega privoščiti.
Komentar: Pri Mirku opažam agresivno komuniciranje. Mirko ima občutek, da mora imeti vse pod nadzorom, s tem pa izkazuje tudi nezaupanje v svoje zaposlene. Komunicira enosmerno, ne dopušča diskusije. Če bi komuniciral bolj odprto, bi postal tudi bolj ranljiv, opazim tudi nefunkcionalno prepričanje, da »te drugi izkoriščajo, če si preveč prijazen«.
Mirku bi svetovala, da se v takšnih primerih najprej vpraša »Kako jim je šlo v drugih primerih, ko me ni bilo? Se je kdaj zgodilo, da jim nisem podal natančnih navodil, pa jim je vseeno uspelo? Kateri so razlogi, da jim lahko uspe?«. S tem bi Mirko pri sebi začel ozaveščati kompetentnost svojih zaposlenih in krepiti zaupanje vanje, sam pa bi bil pred odhodom bolj pomirjen. Glede prepričanja, da te drugi izkoriščajo, če si preveč prijazen, mu svetujem, da poskusi z eksperimentom. Pri kakšni manj pomembni nalogi naj poskusi z bolj odprtim, prijaznim načinom in natančno spremlja, kakšne so bile posledice – se je njegov strah potrdil, ovrgel?
Luka tukaj. Ko sem v petek prejel to e-pošto, sem takoj postal slabe volje. Spet bom porabil večino vikenda za nalogo, ki sploh ni nujna, vendar Mirku ne morem reči ne, sicer bo štala. Z Zalo sva splanirala izlet na bazen in druženje, sploh ne vem, kako naj ji povem, ker bo spet cel vikend sitna. Mirku sem odpisal »Seveda, bo urejeno.«, da ne bi slučajno mislil, da ne jemljem službe resno. Zali sem napisal SMS »Zgleda bo pasje vroče, kaj če greva raje drugič na bazen?« in upal, da bo zagrabila izgovor.
Komentar: Luka v tem primeru komunicira pasivno. Njegova potreba po oddihu na koncu ni zadovoljena. V odnosu do Mirka ne upa reči ne, ker se boji posledic. Pri njemu prepoznam nefunkcionalno prepričanje v smislu tega, da se šefa ne zavrne, ker sicer sledijo negativne posledice. Svetujem mu, da se naslednjič vpraša »Katere dokaze imam za to, da bom kaznovan, če rečem ne? Kaj je najhuje, kar se lahko zgodi in lahko to kako rešim? Kaj se bo bolj verjetno zgodilo?«. Prav tako tudi njemu svetujem, da naslednjič poskusi z eksperimentom in se poigra s tem, da argumentirano zavrne nerazumno prošnjo.
Še vedno Luka. Ko sem prišel domov, me Zala ni niti pogledala. Raje sem jo pustil pri miru. Čez pol ure sem jo vprašal, če bova kaj skuhala, pa mi je samo zabrusila nazaj »Ne vem, kaj pa Mirko hoče, da skuhaš?«. Mi je bilo takoj jasno, da je spregledala moj poskus spremembe načrtov. Nisem ji ostal dolžen in sem jo vprašal, kaj hoče od mene, da ostanem brez službe in na cesti? Vstala je in zaloputnila z vrati, jaz sem pa zaropotal z lonci.
Komentar: V tem primeru oba komunicirata pasivno-agresivno. Noben od njiju ni direktno naslovil težave in jasno izrazil svojih potreb, želja. Oba sta se zatekla k pikrim, sarkastičnim komentarjem in svoje nezadovoljstvo izražala posredno. Na koncu sta bila oba slabe volje. Bolje bi bilo, če bi Zala že takoj naslovila težavo ter Luki direktno povedala, da je razočarana in jezna. Pri tem bi izhajala iz svojih občutkov ter uporabila »Jaz stavke«. Prav tako bi Luka lahko takoj naslovil napetost v odnosu in preveril, kaj je težava, pojasnil svoje skrbi ter potrdil Zaline občutke.
Bom še jaz povedala, kako se je nadaljevalo. Čez nekaj časa sem šla in se Luki opravičila, da sem bila tako nasikana. Povedala sem mu, da se mi ne zdi prav, da vedno postavlja službo na prvo mesto, da se zaradi tega počutim manj pomembno in da sem se res veselila tega vikenda. Vprašala sem ga, če res ne more imeti prosto in da bi rada preživela nekaj časa z njim.
Komentar: Zali predlagam, da ne uporablja stavkov, kot so »Ti vedno X … Nikoli ne Y«, ker običajno ne pripomorejo k odprti komunikaciji. Sicer pa Zala tukaj komunicira že bolj asertivno, izraža svoje želje na bolj jasen in umirjen način. Dobro bi bilo še, da preveri, kako se počuti Luka in poskuša poiskati ustrezno rešitev za oba. Glede na to, da je Luka nagnjen k pasivni komunikaciji, je lahko bolj pozorna na to, da zaščiti tudi njegove potrebe, dokler se jih sam ne nauči bolj učinkovito izražati.
Ko se je Zala prišla opravičiti, sem se že malo pomiril. Težko mi je bilo, ko mi je rekla, da se počuti manj pomembno kot moja služba. Počutil sem se krivega, ker sem spremenil načrte. Da ne bi bila žalostna, sem ji obljubil, da bova šla vseeno na bazen in na druženje. To sicer pomeni, da bom delal ponoči in da bo poročilo za Mirka bolj napol pripravljeno. Pomembno mi je, da se imava lepo in da je zadovoljna, bom že nekako.
Komentar: V tem primeru je Luka še naprej komuniciral pasivno. Potrebe Zale (in tudi Mirka) je deloma postavil pred svoje. Zavoljo počutja drugih je sklenil kompromis, ki pa zanj ni optimalen. Bolj asertivno bi lahko skomuniciral svoje potrebe tako, da bi Zali predlagal krajšo obliko aktivnosti in ji povedal, kako se počuti ob njenih besedah. Tako kot z Mirkom, lahko tudi z Zalo poskuša eksperimentirati s tem, da večkrat jasno pove, kaj želi in česa ne ter kakšen učinek imajo nanj njene besede in dejanja. Večkrat se lahko vpraša, kaj sam želi in poskuša začrtati načrt, bi lahko do tega prišel na asertiven način.
ponedeljek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
torek | 16:00 – 20:00
sreda | 16:00 – 20:00
četrtek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
petek | 16:00 – 20:00
© 2025 Sprememba.com. Spletno mesto ustvarila KAIMANA.
Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.
Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.
Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: petra.femec@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.
Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.
