Kako lahko komuniciramo bolj odločno in dosežemo, kar želimo?

Katere pasti prinašajo različni načini komuniciranja in kako se jim izognemo, tako da v komunikaciji ohranjamo lastne želje ter hkrati upoštevamo drugo osebo.

Predstavljajte si sledeče. Bliža se ravno prav topel poletni vikend. V petek ob 14. uri ste v pisarni z mislimi že na ležalniku ob vodi s hladno pijačo v roki, ko prejmete šefov mail: »Do ponedeljka nujno pripravi poročilo o stanju projekta, od torka me ni. LP, Mirko«. Sproščujoča slika se razblini, vi pa s cmokom v grlu že pišete odgovor »Seveda, bo urejeno.« in se borite z občutki krivde, ker boste vikend ponovno preživeli ob delu ter ne z vašimi bližnjimi.

Če se v situaciji prepoznate v eni ali drugi vlogi, so vaši vzorci komuniciranja verjetno ne-asertivni.

O asertivni komunikaciji (tudi samozavestni, odločni) govorimo, ko oseba v komunikaciji zadovoljuje svoje potrebe in želje, hkrati pa upošteva tudi potrebe in želje drugih. Ko uporabljamo asertivno komunikacijo, smo v pogovoru vsi zaščiteni in se vsi počutimo tudi spoštovane ter slišane. Takrat jasno navajamo svoje potrebe in želje, poslušamo sogovorca brez prekinitve, pripravljeni smo tudi na sklepanje kompromisov, vendar tako, da zaščitimo svoje osebne meje. Namesto tega, da krivimo drugo osebo, se osredotočamo nase in na to, kako se počutimo. Govorimo s primerno jakostjo, izražamo samozavestno držo in vzpostavljamo ustrezni očesni stik.

Manj učinkoviti in tudi manj ustrezni načini so pasivna, agresivna ali pasivno-agresivna komunikacija. Na kratko jih lahko povzamemo s spodnjo sliko.

Oseba, ki komunicira pasivno, daje prednost drugim, tudi na lasten račun. Misli in čustva lahko izraža skozi opravičevanje, na skromen in zadržan način, zaradi česar jo lahko drugi jemljejo manj resno ter so manj pripravljeni upoštevati njene ideje ter želje.

Na drugi strani oseba, ki komunicira agresivno, daje prednost sebi ter svojim potrebam, pri tem pa krši pravice drugih. Po komunikaciji z osebo, ki komunicira agresivno, se počutimo slabo, manjvredno, neslišano. Taka oseba v pogovoru napade, ko se počuti ogroženo.

Pasivno-agresivna komunikacija je kombinacija obeh opisanih načinov. Osebe s tako komunikacijo se včasih v pogovoru najprej odzovejo pasivno in se podredijo željam druge osebe, nato pa se ji na nek način maščujejo.

Ni nenavadno, da se naš način komuniciranja spreminja glede na situacijo v kateri smo oziroma glede na to, s kom komuniciramo. V kolikor bi želeli komunicirati bolj asertivno (manj pasivo ali manj agresivno), lahko poskusite sledeče.

  • Identificirajte situacije, v katerih težje asertivno komunicirate (na primer v pogovoru z avtoritativno osebo, z določenimi bližnjimi osebami ali osebami istega oziroma drugega spola, ko sprejemate komplimente, podajate povratne informacije … ). Razporedite te situacije od najmanj do najbolj zahtevne.
  • Poskusite najti nekaj vaših misli ali prepričanj, ki vas zadržujejo pri tem, da bi bolj asertivno komunicirali z drugimi. Osredotočite se na to, kaj vam gre po glavi, ko ste v takšni situaciji ali po njej. Te si zapišite, na primer: »Če sodelavki ne bom pomagala pri delu, bo mislila, da sem egoistična.« ali pa »Če sestri ne bom posodil denarja, bo mislila, da sem slab brat.«
  • Misli in prepričanja poskusite preoblikovati v bolj asertivno obliko. Prej naveden primer na primer preoblikujte v »Sodelavka potrebuje pomoč, vendar imam že sama preveč svojega dela, ki ga moram opraviti. Če ji pomagam, ne bom izpolnila svojih delovnih nalog. Lahko ji pomagam z usmeritvami, delo pa bo morala opraviti sama.«
  • Predstavljajte si sebe v situaciji, kjer bi želeli delovati bolj asertivno. Kakšna je vaša neverbalna komunikacija – vaša drža, jakost govora, očesni kontakt? Kako poskušate izraziti svoje potrebe, ste pri tem umirjeni in odločni; kako rečete ne; ste osredotočeni nase ali na drugo osebo? Razmislite, katere vidike vašega »nastopa« bi želeli izboljšati ter si v glavi odigrajte idealno verzijo.
  • Vadite asertivno komuniciranje (tako vsebino kot sam nastop) najprej v situacijah, ki se vam zdijo manj ogrožajoče ali zahtevne, nato pa postopoma asertivno komunikacijo vnašajte v za vas bolj zahtevne situacije, odnose.
  • Če vam je to za začetek pretežko, lahko vadite tudi sami ali z bližnjo osebo odigrate določeno situacijo, dokler se ne počutite dovolj samozavestni.

Ko uporabljamo asertivno komunikacijo, smo v pogovoru vsi zaščiteni in se vsi počutimo spoštovane, slišane.

Katarina Kocbek

Svetovalka
Psihologinja, Supervizantka VKT (Praktikum III.)

Sorodne vsebine

Kako lahko konflikte razrešujem bolj premišljeno?

Kako bolj učinkovito komunicirati?

Kako prepoznati dejavnike soočanja s stresom?

Spomladanska utrujenost

Prepoznavanje paničnega napada

Kako izboljšati svoj spanec?

Kaj je depresija?

Spanje in nespečnost

Tesnoba – prijatelj ali sovražnik?

Kako se vsakodnevno soočati s stresom?

Stopite v stik

Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.

Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.

Pošljite nam povpraševanje
za vaše podjetje

Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: petra.femec@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.

Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.