Kako prepoznati dejavnike soočanja s stresom?
26.marec 2025
Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit.
Ime mi je Peter, star sem 32 let. Zadnje čase imam težave na delovnem mestu, saj več ne zmorem vseh obveznosti opraviti v dogovorjenem času. Med delom mi uhajajo tudi misli, zdi se mi, da imam težave s koncentracijo. Opažam tudi poslabšanje zdravja. Zadnje čase se me lotevajo čudne viroze, ki trajajo dlje in po katerih se težko spet poberem. Zadnja dva tedna pa imam poleg vsega še skoraj vsak dan glavobol. Občutek imam, kot da sem vas čas na vlaku, ki hitro, prehitro, drvi skozi dneve, jaz pa vso energijo in pozornost porabim zato, da se sploh obdržim na njem, kaj šele da bi lahko užival v vožnji.
O izgorelosti in stresu na delovnem mestu poroča vse več zaposlenih. Deloma je posledica povečanih zahtev in pritiskov na delovnem mestu, deloma večje ozaveščenosti posameznikov in pripravljenosti na spremembe ob zaznanih obremenitvah. Velikokrat posamezniki prej kot psihične simptome opazijo težave s telesnim zdravjem – pogosta obolenja in okužbe (prehladi, vnetja mehurja, angine itd.), bolečine po telesu ali glavobole, nespečnost.
Delam v večjem logističnem podjetju. Oddelek, v katerem sem zaposlen, je manjši in s sodelavci se kar dobro razumemo. V resnici imamo bolj malo stika, vsak ima svojo pisarno in delo opravljamo samostojno. Vidimo se enkrat, redko dvakrat tedensko in še to na oddelčnih sestankih. Po izobrazbi sem sicer ekonomist, vendar sem delo v tem podjetju redno opravljal že kot študent in sem se brez težav priučil, zato so me tudi zaposlili takoj po zaključenem študiju.
Svoje delovne obveznosti sem do nedavnega načeloma dohajal, čeprav imam res veliko dela. Delam po deset ur dnevno, še ob večerih pa pregledujem službene maile. Tudi med vikendi moram velikokrat delati za službo. Vidim, da s sodelavci prihajamo in odhajamo ob podobnih urah, sklepam, da nas večina dela v podobnem obsegu. Nasploh se v podjetju pričakuje, da bomo za klice in maile dosegljivi ves čas, brez izjeme. Delo je zelo odgovorno, saj mesečno obdelam za več 100.000 evrov vrednosti projektov. Velikokrat jemljem tudi dodatne zadolžitve, saj se želim dokazati. Z nadrejenimi imam bolj malo stika, verjetno ker delo teče gladko. S plačo sem zaenkrat sicer zadovoljen, zaslužim nekje 2000 evrov neto, a počasi bi želel bolj trajno urediti svojo bivanjsko situacijo, za to pa trenutna plača verjetno ne bo zadoščala.
Prevelike zahteve in obremenitve so osrednji in poglavitni izvor stresa na delovnem mestu. Pomembno prispevajo tudi odtujenost ali slabi odnosi s sodelavci. Zelo pomembno je, da znamo ustrezno ločiti službeno in zasebno življenje ter da med njima ohranjamo ustrezno ravnotežje. V Petrovem primeru je delovnih obveznosti zagotovo preveč. Svetovala bi tudi, da se preveri, ali v podjetju resnično zahtevajo in pričakujejo takšno količino dela ali gre bolj za zadovoljevanje lastnih pričakovanj in želja – kako bi nadrejeni reagirali, če bi delal manj? Ali sodelavci res prav tako delajo po deset ur dnevno? Kdo pričakuje, da bo Peter prevzemal dodatne zadolžitve, nadrejeni ali on sam?
Lani sem imel težave s sodelavko iz sosednjega oddelka. Dobila je vtis, da mi je všeč, kar sicer ni bilo res, saj nisem do nje čutil nič posebnega. Začela mi je pošiljati sporočila. Nisem je želel užaliti, zato sem ji poskušal bolj posredno nakazati, da imam punco in da iz tega ne bo nič. Potem pa sem začel od nje dobivati fotografije z neprimerno vsebino in takrat sem bolj odločno nastopil ter ji dal jasno vedeti, da mi to ni všeč in naj preneha. Sporočila in slike sem izbrisal, saj sem se bal, da bi jih punca našla in razumela narobe. Sodelavka tega ni najbolje sprejela, bila je zelo užaljena in prizadeta. Zagrozila mi je, da bo vsem v službi rekla, da sem jo jaz nadlegoval in ji pošiljal neprimerna sporočila. Tega sicer, vsaj zaenkrat, ni storila in videti je, da je zanjo stvar pozabljena, a možnosti neupravičenih obtožb se še vedno zelo bojim.
Posamezen stresen dogodek na delovnem mestu lahko močno poslabša naše počutje in zmožnost opravljanja zadolžitev, predvsem če v obliki nerazrešenega konflikta ostaja prisoten dlje časa. Spolno nasilje na delovnem mestu, ki ga ne doživljajo samo ženske, je lahko pomemben oteževalni dejavnik, ki močno prispeva k doživljanju stresa in lahko pripomore k nastanku izgorelosti. Opisano situacijo bi bilo potrebno zaključiti na drugačen način, da ne bi predstavljala vedno prisotne grožnje – morda s pogovorom s sodelavko, s kadrovsko službo ali s kom od nadrejenih.
Imam dekle, skupaj sva skoraj štiri leta. Spoznala sva se med treningom, ona je namreč takrat redno tekla, zdaj pa nima več toliko časa za šport. Skupaj živiva v najemniškem stanovanju. Vidiva se bolj malo, saj ona dela dvoizmensko in pogosto nadomešča sodelavke, poleg tega se ob delu še izobražuje. Kadar sva skupaj, sva večinoma preutrujena, da bi kaj počela, zato skupaj pogledava kaj na TV. Zelo redko kam greva. Sva se pa pogovarjala, da bi morda začela obiskovati plesni tečaj, kar imava v načrtu že dlje časa, vendar bo ob najinih urnikih to žal težko izvedljivo.
Z mamo sva se takoj po zaključeni osnovni šoli preselila v njen rojstni kraj in zato sem izgubil stik z vsemi prijatelji iz otroštva. Med pomembnimi osebami imam sicer enega dobrega prijatelja, soseda, ki je celo zaposlen v istem podjetju, a na povsem drugem delovnem mestu in se v službi redko vidiva, še največ komunicirava preko Viberja.
Dobra socialna mreža ter pristni medsebojni odnosi, v katerih vladajo vzajemnost, spoštovanje in zaupanje, so pomemben varovalni dejavnik pri soočanju s stresom, tako na delovnem mestu kot tudi izven njega. Smiselno bi bilo razširiti možnosti za prijetno druženje z novimi ljudmi ter izboljšati odnose tako s partnerko kot tudi prijateljem – načrtovati več časa in priložnosti za kakovostno preživljanje prostega časa skupaj.
Starša sta ločena. Z mamo se vsake toliko slišiva, da drug drugemu poveva, kako sva in kaj se dogaja. Za redne obiske nimava časa, vidiva se ob večjih praznikih. Z očetom nimam stikov in si jih ne želim. Vzgojen sem bil v zelo delovnem okolju, kjer je bilo pritoževanje znak šibkosti. Oče mi je ves čas govoril, da sem prizadet, tako kot vsi iz materine družine. Vsaka najmanjša napaka je bila zanj dokaz nesposobnosti in to mi je dal jasno vedeti. Mama tega sicer ni kazala na tako očiten način, a tudi ona je nekako pričakovala, da bom vse naredil perfektno. Zelo ji je bilo pomembno, kaj si mislijo drugi in če se bo z mano lahko pohvalila oziroma ali jo bom osramotil.
K izgorelosti vsaj toliko kot objektivne okoliščine prispevajo tudi naše lastnosti in način, kako razmišljamo o sebi. Največ stresa na delovnem mestu navadno doživljajo tisti, ki so najbolj »zagnani«, odgovorni in učinkoviti. Tisti, ki imajo največjo potrebno po dokazovanju, storilnosti in ki so mnenja, da je dovolj dobro samo tisto, kar je popolno. Takšno mnenje o sebi posamezniki oblikujejo na podlagi izkušenj v otroštvu. Smiselno bi bilo preveriti te predpostavke, pravila in mnenja o sebi (kot delavcu in sicer) ter o delu nasploh.
Zadnji dve leti večji del prostega časa namenjam treningu za triatlon, vsaj tri ure dnevno. Veliko tečem in kolesarim, občasno grem na plavanje v mestni bazen. Med športom odmislim vse skrbi in težave, takrat sem kot stroj brez misli in čustev.
Telesna aktivnost lahko blagodejno vpliva na naše počutje in duševno zdravje. Pri tem pa moramo paziti, da športa ne zlorabljamo za mašilo in za beg pred soočanjem s težavami, kot je najverjetneje opisano v Petrovem primeru. Pretirana športna aktivnost preveč obremenjuje telo. Hkrati lahko za posameznike, ki so nagnjeni k perfekcionizmu in pretirani tekmovalnosti, pomeni zgolj še eno obveznost in še eno področje, kjer se je potrebno dokazovati, tekmovati in biti najboljši.
Odkar sem prevzel zadnji večji projekt v službi, imam še večje težave s koncentracijo. Opažam, da se zjutraj pripeljem v službo in se večjega dela poti niti ne spomnim. Misli mi uhajajo tudi med delom. Prvič se mi dogaja, da nalog ne uspem opraviti v dogovorjenem roku in to me zelo skrbi. Strah me je, da bodo to opazili tudi sodelavci in nadrejeni, zato sem se že nekajkrat lotil dela ponoči, ko je punca spala. Tudi pred njo bi me bilo neizmerno sram, če bi ji moral povedati, kaj se dogaja.
Prejšnjo nedeljo sem zbolel za neko čudno virozo, ko cel dan sploh nisem mogel iz postelje. Čeprav nisem imel vročine, me je oblivala mrzlica, noge sem imel čisto otrdele in zakrčene. Prvič po zelo dolgem času sem moral izpustiti trening, zaradi česar me je potem močno pekla vest. V ponedeljek zjutraj sem se napolnil z naklofeni in odšel v službo, podobno sem naredil popoldne, da sem lahko oddelal še trening. Od takrat me vsak dan boli glava. O svojih občutkih in težavah se nisem z nikomer pogovoril, saj drugih ne želim obremenjevati s svojimi težavami.
Pri izgorelosti je ključno, da spremembe prepoznamo čim prej in se nanje tudi primerno odzovemo, saj izgorelost nastaja dlje časa, poleg tega si od stresa hitreje in lažje opomoremo, če ukrepamo pravočasno. Opisane težave nakazujejo na to, da težave presegajo zgolj običajno izčrpanost in kronično utrujenost. Ignoriranje težav ter iskanje kratkoročnih rešitev v obliki zdravil proti bolečinam bo stanje samo še poslabšalo in zmanjšalo možnost dobrega okrevanja. Prepričanje, da s pogovorom o svojih težavah druge obremenjujemo, je prav tako škodljivo kot izčrpavanje s preveliko količino dela ali športa.
ponedeljek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
torek | 16:00 – 20:00
sreda | 16:00 – 20:00
četrtek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
petek | 16:00 – 20:00
© 2025 Sprememba.com. Spletno mesto ustvarila KAIMANA.
Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.
Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.
Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: petra.femec@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.
Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.