
Ko se narava prebuja in dnevi postajajo daljši, bi pričakovali, da bomo tudi sami polni energije. Vendar pa se mnogi v tem obdobju soočajo s splošno utrujenostjo, izčrpanostjo in pomanjkanjem motivacije. Ta pojav, znan kot spomladanska utrujenost, ni bolezen, temveč odziv telesa na spremembe v okolju.
Antropologi menijo, da se je spomladanska utrujenost razvila kot posledica evolucijskih prilagoditev. Naši predniki so pozimi delovali bolj umirjeno, spomladi pa so morali povečati svojo telesno aktivnost – iskati hrano, loviti in nabirati. Nenaden prehod iz zimskega mirovanja v povečano dejavnost je zahteval več energije, kar je vodilo v občutek izčrpanosti (Mlinar, 2021).
Spomladanska utrujenost opisuje skupek simptomov, med katerimi so najpomembnejši utrujenost, zmanjšana telesna in intelektualna zmogljivost, nihanja razpoloženja, povečana potreba po počitku, nemir, glavoboli in bolečine v mišicah. Včasih se pojavi celo blago depresivno razpoloženje (Fawehinmi, 2024). Ti simptomi običajno nastopijo marca, ko se temperature ter dolžina dneva in noči v kratkem času močno spremenijo, izzvenijo pa do konca aprila. V tem času se kljub zadostnemu spancu pogosto počutimo izčrpane. Spomladanski utrujenosti so bolj podvrženi ljudje, ki so občutljivi na vremenske spremembe, tisti, z manj fizične kondicije in šibkim imunskim sistemom, pa tudi ženske, zlasti mlade in zaposlene matere (Kuhar, 2013). Spremembe v razpoloženju in energiji, ki se pojavljajo v določenih obdobjih leta, pa lahko nakazujejo tudi na sezonsko afektivno motnjo (SAM) – obliko depresije, za katero je značilno, da lahko prizadene ljudi tako poleti kot pozimi. Za razliko od bolj razširjene zimske oblike SAM, ki je povezana s krajšimi dnevi in zmanjšano izpostavljenostjo sončni svetlobi v zimskih mesecih, vzroki za spomladansko obliko SAM niso tako dobro raziskani (Fawehinmi, 2024).
Natančen vzrok spomladanske utrujenosti ostaja nejasen, vendar strokovnjaki menijo, da so v ozadju hormonske spremembe in vplivi okolja. Pozimi telo proizvaja več melatonina, hormona, ki uravnava spanec, spomladi pa se s podaljševanjem dneva poveča proizvodnja serotonina, kar vpliva na razpoloženje. Nenadna sprememba v hormonskem ravnovesju lahko pri nekaterih ljudeh poruši cirkadiani ritem in povzroči občutke utrujenosti (Mlinar, 2021). Poleg tega nekatere teorije nakazujejo, da lahko sezonski prehodi vplivajo tudi prek drugih mehanizmov – alergije, nenadne temperaturne spremembe in širjenje krvnih žil spomladi lahko dodatno obremenijo telo, znižajo krvni tlak ter prispevajo k občutku šibkosti. K temu lahko pripomore tudi zmanjšana telesna aktivnost v zimskih mesecih, ki vpliva na fizično pripravljenost in prilagajanje na večjo spomladansko obremenitev (Fawehinmi, 2024).
Če gre le za začasno in blažjo izgubo energije ob prehodu v pomlad, si lahko pomagamo z uravnoteženo prehrano, redno telesno aktivnostjo in zadostno izpostavljenostjo dnevni svetlobi, saj te spremembe podpirajo naravno prilagajanje telesa novemu ritmu. Ključna je prehrana, bogata z vitamini, minerali in zdravimi maščobami, pri čemer je priporočljivo uživanje manjših obrokov skozi ves dan ter izogibanje težko prebavljivi hrani. Posebej pomembni so vitamini skupine B, vitamin C, magnezij, cink, železo in koencim Q10, ki podpirajo presnovo in delovanje ščitnice. Koristno je tudi povečati vnos svežega sadja in zelenjave. Izpostavljenost sončni svetlobi pomaga uravnavati melatonin in zmanjšuje zaspanost, zato je priporočljivo čim več časa preživeti na prostem. Redna telesna aktivnost, kot sta hoja ali lahek tek, izboljšuje prekrvavitev in dviguje raven energije, pri tem pa je pomembno, da ne pretiravamo ter si ob utrujenosti privoščimo počitek. Kratek popoldanski dremež in trenutki sprostitve lahko dodatno prispevajo k obnovi moči, prav tako pa je koristno, da se posvečamo dejavnostim, ki nas veselijo in polnijo z energijo (Kuhar, 2013).
Če utrujenost traja dlje časa ali jo spremljajo občutki potrtosti, razdražljivosti in izgube zanimanja za vsakodnevne aktivnosti, torej simptomi, ki bi lahko nakazovali na sezonsko depresijo, je pomembno poiskati strokovno podporo. Pri premagovanju sezonske depresije se pogosto izkaže, da je najučinkovitejša kombinacija različnih terapevtskih pristopov (Fawehinmi, 2024), pri čemer je eden izmed najučinkovitejših vedenjsko-kognitivna terapija (VKT). Ta temelji na predpostavki, da na vzdrževanje težav vplivajo neustrezna prepričanja o bolezni, neučinkovite strategije spoprijemanja, negativna čustvena stanja in socialni dejavniki, ki so medsebojno prepleteni. Terapija pomaga posameznikom, da ponovno ovrednotijo svoje razumevanje utrujenosti ali depresije ter razvijejo bolj funkcionalne načine soočanja z njo (Levstik, 2001). Terapevti, ki delujejo po VKT pristopu, lahko osebam s sezonsko depresijo pomagajo vzpostaviti zdrave navade, strukturirati vsakdan ter razviti bolj funkcionalne načine razmišljanja, kar dolgoročno vodi do boljšega psihičnega počutja.
Če utrujenost vztraja več tednov ali jo spremljajo simptomi, kot so izrazita izguba telesne teže, povišana telesna temperatura ali težave z dihanjem, pa je priporočljivo obiskati zdravnika, saj so lahko v ozadju tudi drugi zdravstveni vzroki (Mlinar, 2021). Pomembno je, da prisluhnemo svojemu telesu in ga podpiramo pri prilagajanju spremembam, ki jih prinaša pomlad.
Literatura:
Fawehinmi, Y. (4. 4. 2024). Doctor warns of spring asthenia during season shift – but what is it? The Independent. https://www.independent.co.uk/life-style/health-and-families/spring-asthenia-fatigue-sad-nhs-b2523160.html
Kuhar, D. (2013). Zdrava poza – Marčevski namig 2013. Nacionalni inštitut za javno zdravje. https://nijz.si/wp-content/uploads/2022/07/zdrava_poza_marcevski_namig_2013.pdf
Levstik, I. (2001). Kognitivno-vedenjski model sindroma kronične utrujenosti. Psihološka obzorja,10(1), 97−104.
Mlinar, N. (29. 3. 2021). Spomladanska utrujenost. Triglav zdravje. https://www.triglavzdravje.si/zdravstveni-nasveti/spomladanska-utrujenost/
ponedeljek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
torek | 16:00 – 20:00
sreda | 16:00 – 20:00
četrtek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
petek | 16:00 – 20:00
© 2025 Sprememba.com. Spletno mesto ustvarila KAIMANA.
Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.
Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.
Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: petra.femec@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.
Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.