Najnovejše vsebine

Kako se spoprijeti z depresijo?

11.februar 2026

Kako lahko filtre svojih očal iz črnih in negativnih zamenjamo za realne?

23.januar 2026

Cilji kot gonilo vedenja

19.januar 2026

Oznake

Prepoznavanje paničnega napada

Kakšni so znaki paničnega napada in kako se lahko z njim spoprimemo?

V tem prispevku vam predstavljamo zgodbo Ane, ki je ob stopnjevanju stresnih dogodkov doživela panični napad. Preberite si njeno zgodbo, kjer izpostavljamo znake paničnega napada, vzdrževalna in izogibalna vedenja ter nekatere VKT tehnike za obvladovanje panike.

“Moje ime je Ana, stara sem 46 let. Sem poročena, mama 14-letne hčere. Po izobrazbi sem pravnica, zaposlena v velikem mednarodnem podjetju. Od vedno sem bolj občutljiva na stres, v preteklem letu pa sem bila zaradi številnih organizacijskih sprememb v podjetju še dodatno pod pritiskom in velikimi obremenitvami. Doma se sicer dobro razumemo, mož je podporen. Letos veliko razmišljam tudi o hčerki, njenih ocenah ter prihodnosti. Skrbi me, da zaradi slabših ocen ne bi bila sprejeta na želeno srednjo šolo in se v življenju ne bi znašla.”

Komentar: Iz zapisanega lahko razberemo, da je Ana že temperamentno bolj nagnjena k anksioznosti (občutljivost na stres), v zadnjem letu pa se je spopadala s povečanim stresom (obremenitve v službi, skrb zaradi hčerke), zaradi česar pri njej obstaja povečano tveganje za razvoj anksiozne motnje ali paničnega napada.

“O hčerinih težavah se z možem težko pogovarjam, saj na situacijo gleda drugače in se z njo ne obremenjuje tako zelo. Pogosto mi reče, da »preveč jamram« in predvidevam najslabše scenarije … O službi in hčerki zato veliko premlevam sama. Ponoči se večkrat prebujam, boli me želodec, velikokrat pa moram zaradi močnih glavobolov vzeti celo protibolečinsko tableto, da sploh opravim vse obveznosti. Opažam, da se težje skoncentriram in zato v službi za isto delo porabim več časa. Brez kave bi težko zdržala cel delovnik, v povprečju jih spijem pet ali šest na dan.”

Komentar: Vidimo, da se pri Ani povečana tesnoba kaže preko premlevanja, negativnega napovedovanja prihodnosti, slabše koncentracije ter številnih telesnih simptomov (glavoboli, bolečine v želodcu, nespečnost). Prekomeren vnos kave tesnobo povečuje, zato bi ji svetovali, da ga zmanjša vsaj za polovico. Namesto kave naj se raje posluži aktivnega odmora (na primer: deset počepov, nekaj razteznih vaj, sprehod po stopnicah).

“Preteklo noč sem se prebudila povsem premočena. Srce mi je nabijalo tako močno, da sem ga čutila v vratu. Težko sem dihala, lovila sapo in imela sem cmok v grlu. To me je povsem prestrašilo, spraševala sem se, kaj se dogaja. Bitje srca je postajalo vedno hitrejše, začela sem čutiti mravljince po rokah. Na trenutke se mi je celo zdelo, kot da nisem v svojem telesu. Prepričana sem bila, da bom umrla, zato me je mož odpeljal na nujno medicinsko pomoč.”

Komentar: Ob genetskih predispozicijah in povečanem stresu v zadnjem obdobju je prekomeren vnos kofeina pri Ani sprožil prvi panični napad. Napad se je začel s povečanim bitjem srca, cmokom v grlu in težkim dihanjem. Simptoma, ki sta bila povsem nenevarna, sta Ano prestrašila. Bolj kot je svojo pozornost usmerjala na telo, bolj izraziti so simptomi postajali. Dodatno se je pridružilo mravljinčenje in občutek depersonalizacije, občutek, da ni v svojem telesu, zaradi česar je katastrofično zaključila, da bo najverjetneje umrla.

“Na urgenci so me podrobno pregledali in naredili EKG, ki ni pokazal nobenih odstopanj. To me ni zares pomirilo, saj je bila izkušnja grozna. Morda je vseeno bilo nekaj narobe z mano, vendar tega preiskave niso pokazale. Strah me je … Kaj, če se podoben scenarij ponovi? Razmišljam, da bi osebnega zdravnika zaprosila za dodatne preiskave.”

Komentar: Značilno je, da ljudje, ki doživijo panični napad, pomoč iščejo v službi nujne medicinske pomoči, saj mislijo, da jim grozi smrtna nevarnost. Kljub dobrim izvidom, to številne ne pomiri in razvijejo strah pred novim napadom.

“Sedaj sem na svoje telo bolj pozorna. Odločila sem se, da bom do nadaljnjega skrbela, da ne preobremenim srca, zato sem odpovedala večerno aerobiko. Prav tako se bolj prijetno počutim, če nikoli nisem v prostoru sama. V primeru, da se podobna izkušnja ponovi, je boljše, če je nekdo ob meni, da lahko nemudoma pokliče zdravnika.”

Komentar: Ana je zaradi strahu pred novim napadom razvila izogibalno (odpovedala se je telesni aktivnosti, pri kateri se dihanje in srčni utrip pospešita) ter varovalno vedenje (nikoli ni sama). To vedenje bo njeno anksioznost na dolgi rok le vzdrževalo in vodi do razvoja agorafofije. Agorafobija se zelo pogosto pridruži panični motnji in nadalje predstavlja dejavnik tveganja za depresijo.

Ani priporočamo, da se svoje pozornosti ne usmerja na telo, saj bo na ta način hitreje zaznala normalen telesni znak (kot so hitrejše bitje srca, cmok v grlu itd.), ki ga bo zaradi pretekle izkušnje paničnega napada interpretirala kot znak za nov napad. To bo anksioznost le še povišalo in pripeljalo do novega paničnega napada. Namesto tega naj pozornost raje usmerja v okolico (tako da opazuje, kaj okrog sebe vidi, sliši, voha, tipa in okuša). Prav tako je potrebno prekiniti varovalno in izogibalno vedenje – Ana potrebuje izkušnjo, skozi katero bo spoznala, da ne potrebuje stalne spremljave ter da hitro bitje srca ni nevarno in ne vodi do katastrofe.

Andreja Petrovčič

Svetovalka

Specializantka klinične psihologije, Supervizantka VKT (Praktikum III.)

Literatura:

Dernovšek, M. Z. (2013). Anksiozne motnje. V P. Pregelj, B. Kores Plesničar, M. Tomori, B. Zalar in S. Ziherl (ur.), Psihiatrija (str. 228-234). Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani in Psihiatrična klinika Ljubljana.