Spomladanska utrujenost
12.marec 2025
Stres je vsakodnevni pojav v naših življenjih. Je normalni odziv, ko se poskušamo prilagoditi negativnim in pozitivnim dogodkom. Ker smo si med sabo različni, tudi dogodke doživljamo kot različno stresne. Na naše doživljanje stresa vpliva več dejavnikov.
Vsak od nas doživlja stres na drugačen način, kaže se v telesu, mislih, čustvih in vedenju. Telesni znaki stresa so lahko glavobol, pospešen utrip srca, pospešeno dihanje, slabost, prebavne motnje, napetost v mišicah in bolečine. Lahko se vam vsiljujejo misli, da je vsega preveč, da ne zmorete, da ste pod pritiskom ali imate druge negativne misli. Pri sebi lahko opažate različna negativna čustva, ki so bolj intenzivna, na primer strah, jezo, žalost, nezadovoljstvo, razočaranje sram. V vedenju lahko prepoznate razdražljivost, pomanjkanje volje, neorganiziranost, jokavost, težave s spanjem in druge težave.
Nekaj stresa je za normalno življenje nujno potrebnega, saj vas motivira, da se bolje spopadate z različnimi zahtevami. Kadar pa je stresnih situacij ali stresa preveč, kadar ta predlogo traja ali so zahteve previsoke, takrat lahko povišan, dolgotrajen stres vodi v različne zdravstvene težave.
Ločimo med stresom in izgorelostjo, ki je v slovarju psihologije ameriškega psihološkega združenja opredeljena kot »telesna, čustvena ali duševna izčrpanost, ki jo spremljajo zmanjšana motivacija, slabša učinkovitost in negativen odnos do sebe in drugih« (APA, 2018).
Pomembno je, da najprej prepoznate, da ste pod stresom ter odkrijete, kateri stresor vam povzroča stres. Nato razmislite, ali lahko nastalo situacijo rešite sami oziroma ali se lahko izognete stresnim dejavnikom. Če težav ne morete rešiti sami, je prav, da se po pomoč obrnete k strokovnjaku in tako poskrbite zase.
Če imate problem, ki ga lahko rešite, si določite cilje, poiščite možne rešitve in izberite najboljšo. Morda boste potrebovali dodatne informacije ali pa boste nekoga prosili za nasvet. Stresni situaciji se morda lahko izognete, tako da na primer uporabite čepke za ušesa, ali izberete manj prometno pot v službo.
Kadar se vam zdi, da imate preveč dela, preverite, ali vam težave morda povzročajo kradljivci časa: družbena omrežja, zabavno-novičarski portali, neprestana opozorila na mobilnem telefonu, televizija in drugi. Načrtujte svoje delo in prosti čas ter se trudite vzdrževati ravnovesje med njima.
Poskrbite za zdravo in redno prehrano. Pomembno je, da se redno gibate, pa tudi dovolj počivate in spite.
Za sprostitev med stresnimi situacijami se ukvarjajte s prijetnimi aktivnostmi, ki vas veselijo. Lahko se odpravite na sprehod, pečete piškote, poslušate glasbo, izdelujete zapestnice, rišete, slikate, berete, vrtnarite, igrate namizne igre ali kaj drugega.
Zelo koristno je redno izvajanje tehnik sproščanja, npr. dihalne vaje, postopno mišično sproščanje, vizualizacija, avtogeni trening, meditacija. Obstaja še veliko drugih tehnik, preizkusite različne in izberite tiste, ki vam najbolj ustrezajo.
Kadar so vaše misli negativne, skušajte nanje odgovoriti bolj pozitivno in realno: »Že prej sem se zmogla spopasti z napornimi situacijami, tudi zdaj bom zmogla.« Lahko tudi preusmerite pozornost na druge dejavnosti in na primer pospravite predal, greste po opravkih, pokličite prijatelja …
Poiščite pomoč pri nekom, ki mu zaupate, ali pa pomagajte nekomu drugemu, ki potrebuje pomoč. Med stresnim odzivom se namreč v našem telesu sprošča hormon oksitocin, ki ščiti naše srce, spodbuja pa nas tudi k povezovanju z drugimi, kar pozitivno vpliva na naše zdravje (McGonigal, 2017).
Če vas stres preveč obremenjuje in vpliva na vaše duševno zdravje, poiščite psihološko pomoč. Nekateri delodajalci ponujajo programe pomoči zaposlenim, ki vas lahko povežejo s strokovnjakom za duševno zdravje, ki ima izkušnje s pomočjo ljudem pri obvladovanju stresa.
Literatura:
American Psychological Association. (19. 4. 2018). APA Dictionary of Psychology; burnout. https://dictionary.apa.org/burnout.
McGonigal, K. (2017). Druga stran stresa: zakaj je stres dober za nas in kako ga izkoristiti sebi v prid, Prvi natis. UMco.
ponedeljek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
torek | 16:00 – 20:00
sreda | 16:00 – 20:00
četrtek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
petek | 16:00 – 20:00
© 2025 Sprememba.com. Spletno mesto ustvarila KAIMANA.
Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.
Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.
Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: petra.femec@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.
Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.