Kako preživljamo bolniško odsotnost – in zakaj to ni vseeno za naše duševno zdravje

Bolniška odsotnost ni enaka za vse

Predstavljajte si dve osebi. Ena je doma zaradi hude gripe, druga pa že nekaj mesecev okreva po izgorelosti. Obe sta na bolniški odsotnosti, vendar njuno okrevanje ne poteka enako – kar je tudi prav.

Pri prvi osebi je počitek pomemben del zdravljenja. Telo potrebuje čas, da se spopade z okužbo, zato sta mirovanje in omejitev aktivnosti smiselna. Pri drugi osebi pa bi lahko večtedensko ležanje doma, brez vsakodnevne rutine, gibanja ali socialnih stikov, ohranjalo ali poslabšalo njeno zdravstveno stanje.

To nakazuje, da namen bolniške odsotnosti ni zgolj počitek. Njen namen je ustvariti pogoje za čim boljše okrevanje – kako pa to okrevanje izgleda, je odvisno od zdravstvenega stanja posameznika.

Zakaj ni enotnega recepta za preživljanje bolniške odsotnosti?

Bolniška odsotnost ni nagrada, kazen ali dopust. Namenjena je temu, da posamezniku omogoči primerno zdravljenje in varno vrnitev na delo.

V Sloveniji zdravnik ob odprtju bolniškega staleža določi tudi režim gibanja oziroma navodila glede dovoljenih aktivnosti. Ta niso enaka za vse, ampak temeljijo na zdravstvenem stanju posameznika in ciljih zdravljenja. Prav zato ni mogoče postaviti enotnega pravila, kaj je med bolniško odsotnostjo dovoljeno in kaj ne. Enaka dejavnost je lahko za nekoga koristna, za drugega pa škodljiva.

Takšen individualni pristop je smiseln tudi z vidika znanstvenih spoznanj. Različne bolezni namreč zahtevajo različne pristope k okrevanju. Pri akutnih boleznih, kot so gripa, pljučnica, nalezljive bolezni, poškodbe ali okrevanje po operaciji, je omejevanje aktivnosti pogosto pomemben del zdravljenja. Organizem energijo usmerja v zdravljenje, pretirano naprezanje pa lahko okrevanje podaljša ali poveča tveganje za zaplete. Po drugi strani pa raziskave kažejo, da popoln počitek ni vedno najboljša rešitev. Pri akutni bolečini v križu je na primer postopno ohranjanje aktivnosti pogosto učinkovitejše od dolgotrajnega ležanja v postelji, ki lahko okrevanje celo upočasni.

Še izraziteje se razlike pokažejo pri dolgotrajnih bolniških odsotnostih zaradi depresije, anksioznih motenj, izgorelosti, kronične bolečine ali dolgotrajne rehabilitacije. Pri teh stanjih okrevanje pogosto ni povezano z vedno več počitka, temveč s postopnim vračanjem v vsakodnevno življenje.

Ko lahko popolna pasivnost začne škodovati

Večina ljudi okrevanje spontano povezuje s počitkom. Vendar pri dolgotrajnih zdravstvenih težavah popolna pasivnost včasih postane del problema.

Ko več tednov ali mesecev ostajamo doma brez jasne dnevne strukture, z manj aktivnosti, brez socialnih stikov, začnemo izgubljati tudi občutek koristnosti in življenjskega smisla. Dnevi postanejo podobni drug drugemu, motivacija upada, vse manj je stvari, ki nas veselijo.

To je še posebej značilno pri depresiji, anksioznosti in izgorelosti. Slabše počutje vodi v manj aktivnosti, manj aktivnosti pa pogosto še dodatno poslabša razpoloženje. Tako nastane začaran krog, iz katerega je vedno težje izstopiti.

Prav zato psihološke obravnave pogosto vključujejo vedenjsko aktivacijo – pristop, ki posameznika spodbuja, da se postopoma vrača k dejavnostim, ki so mu bile nekoč pomembne ali prijetne. Novejše raziskave, ki so podprte celo z dokazi slikovnih možganskih preiskav, kažejo, da lahko takšen pristop pomembno zmanjša simptome depresije in je po učinkovitosti primerljiv z drugimi uveljavljenimi oblikami psihoterapije.

Podobno velja za druge dejavnosti, ki prispevajo k dobremu psihičnemu počutju. Kratek sprehod, stik z naravo, obisk bližnjega prijatelja, delo na vrtu ali vrnitev k hobiju niso nujno odmik od zdravljenja – pri nekaterih ljudeh so lahko njegov pomemben del. Raziskave kažejo, da lahko že redni krajši stiki z naravo pozitivno vplivajo na psihično počutje ljudi z duševnimi motnjami, redna telesna dejavnost pa lahko pomembno prispeva k zmanjšanju simptomov depresije.

Seveda to ne pomeni, da je gibanje vedno priporočljivo. Pri nekaterih boleznih ali poškodbah je počitek še vedno pomemben del zdravljenja. Razlika med koristno aktivnostjo in škodljivim naprezanjem je odvisna od diagnoze, faze bolezni in individualne presoje zdravnika.

Zakaj se glede bolniške odsotnosti pogosto znajdemo v dilemi?

Veliko ljudi med bolniško odsotnostjo občuti negotovost ali celo krivdo, ko naredijo nekaj, kar jim je prijetno. Ali smem na sprehod? Je sprejemljivo obiskati starše? Kaj pa kava s prijateljem ali nekaj dni v drugem okolju?

Takšna vprašanja so razumljiva, vendar nanje ni mogoče odgovoriti z univerzalnim »da« ali »ne«. Ključno vprašanje ni, ali je dejavnost prijetna, temveč ali podpira zdravljenje in je skladna z navodili zdravnika.

Pri nekaterih ljudeh je lahko sprememba okolja ali več gibanja del uspešnega okrevanja. Pri drugih bi bila ista dejavnost neprimerna ali celo škodljiva. Prav zato slovenska ureditev predvideva, da režim bolniške odsotnosti določi zdravnik glede na posameznikovo zdravstveno stanje in cilje zdravljenja.

Zaključek

Sodobne raziskave vse bolj poudarjajo, da proces okrevanja ni vedno sinonim za popolno mirovanje. Pri nekaterih boleznih je počitek nujen, pri drugih pa je prav postopna vrnitev k dejavnostim pomemben del zdravljenja. Zato ni najpomembnejše vprašanje, ali bi morali biti med bolniško odsotnostjo aktivni ali neaktivni, temveč katere dejavnosti v našem primeru podpirajo okrevanje.

Urška Ruter

Svetovalka

Literatura:

Bettmann, J. E., Speelman, E., Jolley, A. in Casucci, T. (2025). A Systematic Review and Meta-Analysis on the Effect of Nature Exposure Dose on Adults with Mental Illness. Behavioral sciences, 15(2), 153. https://doi.org/10.3390/bs15020153

Dahm, K. T., Brurberg, K. G., Jamtvedt, G. in Hagen, K. B. (2010). Advice to rest in bed versus advice to stay active for acute low-back pain and sciatica. Cochrane Database of Systematic Reviews, 2010(6). https://doi.org/10.1002/14651858.CD007612.pub2

Ekers, D., Webster, L., Van Straten, A., Cuijpers, P., Richards, D. in Gilbody, S. (2014). Behavioural activation for depression; an update of meta-analysis of effectiveness and sub group analysis. PloS one, 9(6), e100100. https://doi.org/10.1371/journal.pone.0100100 

Valtorta, N. K., Kanaan, M., Gilbody, S., Ronzi, S. in Hanratty, B. (2016). Loneliness and social isolation as risk factors for coronary heart disease and stroke: Systematic review and meta-analysis of longitudinal observational studies. Heart, 102(13), 1009–1016. https://doi.org/10.1136/heartjnl-2015-308790

Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije. (2026). Navodila o ravnanju med začasno zadržanostjo od dela. https://zavarovanec.zzzs.si/bolniska-odsotnost-zacasna-zadrzanost-od-dela/default-title/

Sorodne vsebine

Kako izboljšati svoj spanec?

Kaj je depresija?

Spanje in nespečnost

Tesnoba – prijatelj ali sovražnik?

Kako se vsakodnevno soočati s stresom?

Stopite v stik

Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.

Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.

Pošljite nam povpraševanje
za vaše podjetje

Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: infob2b@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.

Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.