V partnerstvu in družini niso redke situacije, ko imata partnerja različna, včasih tudi popolnoma nasprotujoča si pogleda na situacijo, v kateri se nahajata. Ob nekaterih nesoglasjih se zdi, da je nemogoče doseči kompromis. Še posebej, če obstaja pri posamezniku prepričanje, da je njegov vidik zelo razumen, pravilen, medtem ko je partnerjev neustrezen oziroma nesmiseln. To je ‘etiketiranje’ in se lahko še moralno obarva, tako da partner sebe šteje za dobrega in drugega za slabega. Popolnih resnic oziroma absolutno pravilnih pogledov v našem zapletenem svetu ni. Bolj absolutni kot so standardi pri posamezniku, tem verjetneje je, da ti temeljijo na strahovih in dvomih vase, zato se jih ljudje še trdneje oklepajo.
Predpogoj za učinkovit pogovor, ki zbližuje, rešuje, omogoča premoščanje razlik med partnerji, je dobro poznavanje lastnih razlag konkretnih situacij, prepričanj in pričakovanj, vezanih na partnerstvo. Temu sledi zmoženost, da ocenimo ali so morebiti ta neustrezna, izkrivljena, toga, nekoristna za konkretno situacijo. Kot taka namreč vodijo v nesporazume, slabo počutje in prispevajo k poslabšanju odnosa. Zato jih je pri sebi potrebno preoblikovati tako, da omogočajo koristnejše reševanje težav in s tem dvig osebnega in vzajemnega zadovoljstva.
Devet korakov za spoprijemanje z lastnimi škodljivimi, zavajujočimi, samouničevalnimi prepričanji (Beck, 2013) s ciljem učinkovitejšega soočanja s težavnimi situacijami v partnerstvu so sledeči.
1. Povezovanje čustvenih odzivov z avtomatskimi mislimi
Najprej pozornost usmerimo na doživljanje čustev, ki so kljub temu da se zdi, kot da se pojavijo iznenada, vedno neposreden, smiselen odziv na našo avtomatsko (pogosto neprepoznano) razlago in interpretacijo situacije, ki jo vzamemo za pravilno (situacija – misel/razlaga – čustva). Čustva poimenujemo in povežemo s situacijo, v kateri smo. Čustven odziv in samodejno razlago si je sprva dobro zapisati.
2. Prepoznavanje misli s pomočjo domišljije
Poleg prepoznavanja čustev in misli, ko se nam zagodi kaj neprijetnega, je koristno, da si predstavljamo različne težavne situacije in iščemo različne možne razlage teh (npr. vaš partner zamuja na dogovorjeno srečanje, zaradi česar ste zaskrbljeni, ker menite, da zamuja zaradi tega, ker se mu je nekaj zgodilo, nekdo drug pa je jezen, ker meni, da je neorganiziran in jo vedno tako pusti čakati).
3. Redno treniranje prepoznavanja avtomatskih misli
Prepoznavanje avtomatskih misli je veščina, ki se jo je mogoče naučiti z veliko vaje in vztrajnosti. S prepoznavanjem in spreminjanjem avtomatskih misli lahko upravljamo s svojimi čustvi in krepimo možnosti za učinkovitejše reševanje ‘pravih’ problemov.
4. Uporaba tehnike ponovnega predvajanja
Tehniko koristimo, kadar imamo težave ujeti avtomatsko razlago situacije. Situacijo si kasneje čimbolj živo in z vsemi podrobnostmi predstavljamo ter se vprašamo: »Kaj mi gre ta trenutek skozi glavo?«
5. Preverjanje avtomatskih misli
Čeprav osebne razlage situacije delujejo smiselne, jih je dobro preveriti z naslednjim zaporedjem vprašanj: Kakšni dokazi podpirajo mojo interpretacijo? Kaj govori proti moji interpretaciji? Ali iz partnerjevih dejanj edino logično sledi, da ima namene, ki mu jih pripisujem? Ali obstaja še alternativna razlaga za njegovo vedenje?
6. Uporaba racionalnih odgovorov:
Na prepoznano avtomatsko interpretacijo oblikujemo smiseln, racionalen, koristen odgovor (kot notranji dialog: »Čeprav zamuja, še ne pomeni, da mu ni mar zame …«)
7. Preverjanje lastnih napovedi
Kot avtomatske razlage se tudi pričakovane posledice situacij preveri s pomočjo vprašanj petega koraka, lahko pa tudi v pogovoru s partnerjem.
8. Postavljanje novega okvira
Kadar partnerjeva vedenja ocenjujemo zgolj skozi negativen okvir, sestavljen iz neprijetnih lastnosti (npr. je neodgovoren), je potreben premislek o teh lastnostih v drugačni luči. Pogosto prav vedenja in lastnosti, ki so sprva privlačna, kasneje ocenjujemo kot negativna. Ko zmoremo drug na drugega pogledati tudi skozi pozitivno perspektivo, se (po)doživi prijetna čustva, ki so zbliževala na začetku.
9. Etiketiranje izkrivljenj
Koristno je, če svoje neustrezne razlage umestimo v kategorije miselnih napak: mišljenje o vsem in ničemer hkrati, pretirano posploševanje (iz enega na vse), tunelski pogled (cela razlaga temelji na posamičnem detalju), personalizacija (pripisovanje odgovornosti partnerejevega vedenja sebi), negativno splošno etiketiranje (pripisovanje splošne negativne oznake človeku zaradi posamičnega vedenja).
Ljudje imamo imamo vedno izbiro, kako določeno situacijo interpretiramo in kako se odzovemo. Prepoznavanje lastnih odzivov omogoča preseganje destruktivnih vzorcev reagiranja, boljšo komunikacijo ter učinkovitejše reševanje problemov.
Literatura:
Beck, A. T. (2013). Samo ljubezen ni dovolj. Kako s kognitivno terapijo reševati nesporazume, spore in težave parov. Modrijan založba.
ponedeljek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
torek | 16:00 – 20:00
sreda | 16:00 – 20:00
četrtek | 8:00 – 10:00 in 16:00 – 20:00
petek | 16:00 – 20:00
© 2025 Sprememba.com. Spletno mesto ustvarila KAIMANA.
Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.
Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.
Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: infob2b@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.
Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.
