Kako vam lahko čuječnost pomaga, da postanete bolj sočutni do sebe

Kako biti do sebe tako prijazen kot sem do najboljše prijateljice

Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. Ut elit tellus, luctus nec ullamcorper mattis, pulvinar dapibus leo. Lorem ipsum dolor sit amet, consectetur adipiscing elit. 

Čuječnost je opredeljena kot “usmerjanje posameznikove celotne pozornosti na doživljanje izkušenj vsakega posameznega trenutka, pri čemer posameznik izkušnjo sprejema takšno, kot je, je ne ocenjuje ali obsoja”. To pomeni, da moramo najprej ozavestiti navado, zaradi katere naš um kategorizira in vrednoti izkušnje, kar povzroči, da nanje odreagiramo avtomatično (kot bi bili na avtopilotu), šele nato pa lahko poskusimo delovati v nasprotju s to navado. Ena izmed ključnih lastnosti čuječnosti je, da stvari sprejemamo takšne, kakršne so, brez težnje po tem, da bi jih spremenili. Pri čuječnosti gre torej za samoregulacijo pozornosti na sedanje doživljanje, opazovati in biti prisoten z mislimi in čustvi v sedanjem trenutku, hkrati pa biti odprt, radoveden in sprejemajoč do izkušnje v sedanjem trenutku.

Vsem nam je neskončno težko biti in tudi ostati psihološko prisotni, v trenutku tukaj in zdaj. Pogosto živimo v preteklosti ali v prihodnosti. Sedanje izkušnje vrednotimo in presojamo, pri tem pa spregledamo, da sodbe in ocene niso izkušnje, ampak le ocene teh izkušenj, kar nam lahko povzroča stiske in trpljenje. Če na primer slišimo lajež sosedovega psa v zgodnjih jutranjih urah, si najbrž rečemo: »Že spet ta presneti pes, ne morem spati v tem hrupu, danes se v službi ne bom mogel zbrati. Dan je izgubljen. Zakaj ga ne utišajo?« Lahko pomislimo, da bomo poklicali sosede ali celo policijo. Pri tem pa spregledamo izkušnjo pasjega laježa – čudovitih in edinstvenih zvokov. Ne spomnimo se, da bi pasji lajež samo poslušali in ga doživeli takšnega kot je.

Čuječnost nam omogoča, da se zavemo lastnih misli, spominov in občutkov v celoti, tudi lastnih sodb in predsodkov. Je pa tudi osnova za sočutje do sebe.

Kaj sploh je sočutje do sebe?

Predstavljajte si, da vas kliče obupana prijateljica, ki ima za sabo bolečo ločitev. Končno je šla na nekaj zmenkov in Jure, ki je bil sicer prijazen, ji je včeraj rekel, da preveč pritiska nanj in da bi rad razmerje brez obveznosti. Vdihnete in ji rečete: »Saj ni čudno, stara si in grda, poleg tega pa preveč hlepiš po pozornosti. Si nesamozavestna, pa teh ozkih hlač že dolgo več ne bi smela obleči. Jaz bi na tvojem mestu raje obupala. Tudi če pričakovanja zelo znižaš, je malo verjetno, da boš našla nekoga, ki te bo imel rad takšno, kot si. Sploh pa si tega niti ne zaslužiš.«

Ali bi se tako pogovarjali z nekom, ki ga imate radi? Seveda ne. Ali se tako pogovarjate sami s sabo v taki situaciji? Pogosto.

S pomočjo sočutja do sebe se lahko naučite pogovarjati s sabo tako, kot bi se pogovarjali z dobro prijateljico: »Žal mi je. Najbrž si zelo vznemirjena in prizadeta. Tu sem zate, kako ti lahko pomagam?«.

Sočutje do sebe pomeni, da se do sebe vedemo, kot bi se vedli do prijatelja v težavah – kljub temu da ga je prijatelj grdo polomil. Sočutje do sebe nas uči, kako biti dober prijatelj sebi, takrat ko to rabimo najbolj in smo sam sebi največji sovražnik.

Sočutje do sebe vključuje tri osnovne elemente. Poglejmo si jih skozi primer Mojce.

1. Prijaznost do sebe

Ko naredimo napako, je večja verjetnost, da bomo samokritični kot podporni. Pomislite na vse dobrosrčne, ljubeče ljudi, ki so do sebe izjemno strogi in neprijazni. Prijaznost do sebe nasprotuje tej tendenci tako, da smo tako prijazni do sebe v taki meri kot smo do drugih. Namesto samokritike in poniževanja tudi sebi namenimo toplino, tolažbo in brezpogojno sprejemanje.

Mojca je na službeni zabavi sodelavcu izrekla nekaj neprimernih besed. Namesto, da bi bila nase jezna, si je rekla: »Namesto običajnih grdih besed, ki si jih ponavadi mislim o sebi, sem se trudila biti prijazna in razumevajoča do sebe. Rekla sem si, da ni konec sveta, saj sem dobro mislila, samo res ni najbolje izpadlo.«

2. Skupna človeška izkušnja

Bistvo sočutja do sebe je občutek medsebojne povezanosti in dejstvo, da vsi ljudje delamo napake, da imamo vsi stiske in težave, da vsi trpimo. Na to očitno dejstvo se zlahka pozabi. Menimo, da bi vse moralo potekati gladko in če ne gre, je nekaj narobe. Napakam in težavnim trenutkom se je nemogoče izogniti, so naravni in normalni. A glede tega nismo razumski. Ne samo, da trpimo, počutimo se izolirani in osamljeni v svojem trpljenju. Če pa se spomnimo, da je bolečina del naše skupne življenjske izkušnje, nas vsak trenutek trpljenja pravzaprav povezuje. Moja bolečina v težkih časih je enaka tvoji bolečini, seveda so moč in okoliščine drugačne, a osnovno doživljanje je enako.

O situaciji je Mojca dalje razmišljala: »Spomnila sem se, da vsak občasno zine kako neumnost. Ne morem od sebe pričakovati, da bom rekla pravo stvar v prav vsakem trenutku. Normalno je, da se mi lahko zgodijo tudi takšni zdrsi.«

3. Čuječnost pomeni biti odprt do realnosti sedanjega trenutka

Biti odprt do realnosti sedanjega trenutka pomeni dovoliti vsem mislim, čustvom in občutkom, da vstopijo v zavest, brez odpora ali izogibanja. Čuječnost je ključna komponenta sočutja do sebe, saj se moramo biti sposobni obrniti k sebi, si priznati bolečino in jo doživljati dovolj časa, da se lahko na njo odzovemo s skrbjo in prijaznostjo. Čeprav je očitno, da trpijo, si mnogi ljudje te bolečine ne priznajo, posebej če izvira iz njihove lastne kritike. Ali pa se ob soočanju z življenjskimi izzivi takoj lotijo reševanja problemov, se ne ustavijo in si ne priznajo, kako težko jim je. Namesto izogibanja bolečim mislim in čustvom nam čuječnost omogoča, da se soočimo z izkušnjo, četudi je neprijetna, hkrati pa nam preprečuje, da nas negativne misli in čustva posrkajo ali se z njimi pretirano identificiramo (na primer, če si rečemo: »Ne samo, da sem naredila napako, sem čista zguba. Ne samo, da sem razočarana, celo moje življenje je eno veliko razočaranje.«). Če čuječe opazujemo svojo bolečino, lahko priznamo trpljenje, brez pretiravanj in tako zavzamemo do sebe in svojega življenja bolj objektivno perspektivo.

Čuječnost je pravzaprav prvi korak k sočutju do sebe – naš um mora biti v sedanjosti, da lahko odgovorimo na nov način.

Mojca je takoj po zabavi, namesto da bi avtomatično svojo bolečino utopila v banjici sladoleda, tako zbrala pogum, ki ga je potrebovala, da se sooči s tem, kar se je zgodilo: »Priznala sem si, kako slabo sem se počutila v tem trenutku. Želela bi si, da se to ne bi zgodilo, a se je. Presenetljivo pa je, da sem bila dejansko sposobna biti s svojimi občutki sramu, zardelimi lici, vročico, ki sem jo občutila v glavi, ne da bi se vrednotila. Vedela sem, da me čustva ne bodo ubila in da bodo sčasoma minila. Vedno do zdaj so. In tudi tokrat bodo. Namenila sem si nekaj spodbudnih besed, naslednji dan pa se sodelavcu opravičila in si rekla, da je vse v redu.«

Sočutje do sebe izhaja iz čuječnosti, ko se srečujemo s trpljenjem. Čuječnost nam pomaga, da se mu odpremo, z ljubečim zavedanjem. Šele ko nekaj občutimo, lahko to zdravimo. Sočutje do sebe pa k temu doda, da smo sredi trpljenja prijazni do sebe. Čuječnost in sočutje do sebe oblikujeta stanje prijazne, povezane prisotnosti v težkih trenutkih našega življenja.

Alenka Seršen Fras

Svetovalka
Psihologinja, Vedenjsko-kognitivna terapevtka

Literatura:

Neff, K. in Germer, C. (2018). The Mindful Self-Compassion Workbook. The Guilford Press

Poštuvan, V. in Tančič Grum, A. (2015). Program NARA – moč strokovnjakom skozi čuječnost. Založba Univerze na Primorskem.

Sorodne vsebine

Tesnoba – prijatelj ali sovražnik?

Kako se vsakodnevno soočati s stresom?

Stopite v stik

Kontaktirajte nas s pomočjo spodnjega obrazca ali pa preko elektronskega naslova: info@sprememba.com.

Vaši podatki so namenjeni zgolj za naročanje, dogovarjanje za termine in drugo potrebno komunikacijo za zagotavljanje kakovostne psihološke pomoči. Podatkov ne posredujemo nikomur ter vam zagotavljamo popolno zaupnost in anonimnost.

Pošljite nam povpraševanje
za vaše podjetje

Pokličite nas na 040 505 887, nam pošljite povpraševanje preko elektronskega naslova: infob2b@sprememba.com ali izpolnite spodnji obrazec.

Povejte nam, za katere izmed zgornjih storitev se zanimate in pripravili vam bomo prilagojeno ponudbo. Zagotavljamo vam popolno zaupnost in anonimnost.